ࡱ> $#bjbj$.Bcc;~X jjjjj~~~8:t~A&@@@@@@@$CFv7@Yj7@jjA...jj@.@..a;h<@m  ;?A0A;$Gk*$G <<|$Gj?v?T.D 7@7@}+.A$G & 0:$Na podlagi 16. in 95. lena Zakona o cestah (Uradni list RS, at. 109/10, 48/12), 149. lena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, at. 39/06  UPB1, 49/06  ZMetD, 66/06  Odl. US, 112/06  Odl. US, 33/07  ZPNa rt, 57/08  ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09  ZPNa rt-A, 48/12, 57/12, 97/12  Odl. US), 6. lena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, at. 109/10, 57/12), 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, at. 94/07  UPB2, 27/08  Odl. US, 76/08, 100/08  Odl. US, 79/09, 14/10  Odl. US, 51/10, 84/10  Odl. US, 40/12  ZUJF), 3. in 7. lena Zakona o gospodarskih javnih slu~bah (Uradni list RS, at. 32/93, 30/98  ZZLPPO, 127/06  ZJZP, 38/10  ZUKN, 57/11), 3. in 17. lena Zakona o prekrakih (Uradni list RS, at. 29/11  UPB8, 43/11  Odl. US, 21/13) ter 15. lena Statuta Ob ine Jezersko (Uradni vestnik Ob ine Jezersko RS, at. 01/2011, z dne 21. 12. 2011) je Ob inski svet Ob ine Jezersko na 6. redni seji dne 19.5.2015 sprejel O D L O K o ob inskih cestah v Ob ini Jezersko I. SPLO`NE DOLO BE 1. len (predpisi o graditvi in vzdr~evanju ob inskih cest) Ob inske ceste se gradijo, upravljajo in vzdr~ujejo na na in in pod pogoji, ki jih dolo ajo predpisi, ki urejajo javne ceste ter predpisi, ki urejajo graditev objektov in ta odlok. 2. len (namen odloka) Ta odlok dolo a: gradnjo, upravljanje in vzdr~evanje ob inskih cest na obmo ju Ob ine Jezersko in postopek njihove kategorizacije; na in izvajanja rednega vzdr~evanja ob inskih cest kot obvezne gospodarske javne slu~be; inapekcijsko nadzorstvo nad ob inskimi cestami in sankcioniranje kraitev tega odloka. 3. len (pojmi) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen, kot so dolo eni v predpisih s podro ja cest in pravilih cestnega prometa. II. OB INSKE CESTE IN NJIHOVA KATEGORIZACIJA 4. len (ob inske ceste) Ob inska cesta je tista cesta, ki je z ob inskim odlokom o kategorizaciji razglaaena za javno cesto dolo ene kategorije in jo lahko vsak uporablja na na in in pod pogoji, dolo enimi z zakonom ter ni kategorizirana kot dr~avna cesta. 5. len (kategorije ob inskih cest) Ob inske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in ob inske kolesarske poti (KJ). Lokalna cesta je ob inska javna cesta, ki povezuje naselja v ob ini z naselji v sosednjih ob inah ali naselja in dele naselij v ob ini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali viaje kategorije in izpolnjuje kriterije dolo ene v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. Javna pot je ob inska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali vije kategorije. Kategorizirana javna pot je dolga najmanj 30 metrov in vodi do stalno naseljenih objektov s hinimi tevilkami. Kolesarska pot (KJ) je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo ozna ena cesta, ki je namenjena prometu koles in drugih uporabnikov, pod pogoji, dolo enimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo ceste. Uporaba kategorizirane ob inske ceste je dovoljena za ves promet, e ni s prometno signalizacijo dolo eno druga e. 6. len (postopek kategorizacije ob inskih cest) Ob inske ceste dolo i in kategorizira Ob inski svet Ob ine Jezersko (v nadaljevanju: ob inski svet) z odlokom na predlog ~upana. Predlog kategorizacije ob inskih cest mora biti predhodno strokovno usklajen s pristojnim organom ministrstva, pristojnega za ceste, po postopku, dolo enim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest. 7. len (spremembe kategorizacije ob inskih cest) Spremembe kategorizacije ob inskih cest in nadomea enih delov ob inskih cest, ki se ohranjajo kot prometne povraine, se dolo ijo po postopku iz 6. lena tega odloka. Spremembe kategorizacije ob inskih cest lahko predlaga ob inska uprava po uradni dol~nosti, fizi ne ali pravne osebe. Predlogi morajo biti utemeljeni v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest. Spremembo kategorizacije lahko predlaga tudi pristojni dr~avni organ. 8. len (opustitev ob inske ceste) Ob inska cesta ali njen del se lahko opusti, e se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejanjo. O opustitvi in ureditvi opua ene ob inske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odlo i ob inski svet na predlog ~upana. 9. len (prenos nekategoriziranih cest med ob inske ceste) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaa eni upravljavec te ceste predlaga ob ini njen prenos med ob inske ceste. O prenosu nekategorizirane ceste med ob inske ceste odlo i ob inski svet na predlog ~upana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 6. lena tega odloka. 10. len (turisti ne, planinske in druge poti) Turisti ne poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih ko  in vrhov, dostopu do kmetijskih povrain in drugih povrain oziroma nepremi nin, niso javne poti po tem odloku. e je pot iz prejanjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je dolo eno pla ilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdr~evati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena. Sredstva za graditev in vzdr~evanje poti iz prejanjega odstavka tega lena se zagotavljajo iz vpla il za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov. 11. len (dolo itev meje ceste v postopkih spreminjanja mej) Meja se uredi v skladu z zakonom o cestah. Po dolo itvi meje ceste se zagotovi odmik objektov (ograje, ~ive meje, & ) od roba ceste v dol~ini najmanj 0,5 metra od roba ceste. Odmik objektov mora izvraiti lastnik objektov najkasneje v roku 3 mesecev po dolo itvi meje. e lastnik ne odstrani objektov v skladu s prejanjim odstavkom to stori nadzorni organ, stroaki odstranitve pa bremenijo lastnika objektov. Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z dolo bami tega lena. Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z dolo bami tega lena, njihova odgovorna oseba pa globo z 200 EUR. III. UPRAVLJANJE OB INSKIH CEST 12. len (upravljavec ob inskih cest) Z ob inskimi cestami, ki so grajene kot javno dobro lokalnega pomena, upravlja Ob ina Jezersko. 13. len (plan gradnje, investicijskih vzdr~evalnih del in vzdr~evalnih del v javno korist) Plan gradnje, investicijskih vzdr~evalnih del in vzdr~evalnih del v javno korist ob inskih cest, s katerim se za obdobje atirih let dolo ijo prednostne naloge, viri sredstev za njihovo uresni evanje ter letna dinamika njihovega vzdr~evanja, sprejme ob inski svet na predlog ~upana. Letni plan, s katerim se dolo i uresni evanje plana v koledarskem letu, se usklajuje in sprejema po postopku, dolo enim za ob inski prora un in je njegov sestavni del. V letnem planu se del sredstev rezervira za financiranje izvedbe ukrepov na ob inskih cestah, ki jih je potrebno opraviti zaradi naravnih in drugih nesre  ali izrednih dogodkov na ob inskih cestah (odpravljanje posledic elementarnih in drugih nezgod, poakodb po hitrih odjugah zaradi zmrzlin, odstranjevanje nepredvidenih ovir na ob inskih cestah ipd.) in izvedbe intervencijskih ukrepov, ki niso sestavni del rednega vzdr~evanja ob inskih cest. 14. len (opravljanje strokovnih nalog za ob inske ceste) Strokovno-tehni ne, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdr~evanje in varstvo ob inskih cest opravlja ob inska uprava. Te naloge obsegajo zlasti: vodenje predpisanih evidenc o ob inskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izra una zagotovljene porabe ob ine in vodenja zdru~ene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije); izdelavo strokovnih podlag za na rtovanje razvoja in vzdr~evanja ob inskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; izvajanje postopkov za izbiro koncesionarja za redno vzdr~evanje ob inskih cest skladno s 24. in 30. lenom tega odloka; pripravo programov in organizacijo izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za ob inske ceste ter sodelovanje s pristojnim organom ministrstva (pristojnega za ceste) in drugimi ob inami pri pripravi in uresni evanju teh programov; izvajanje postopkov za oddajanje del na ob inskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naro ilih; vodenje postopkov za dolo itev mej javne ceste; organiziranje atetja prometa na ob inskih cestah in obdelavo zbranih podatkov; spremljanje prometnih tokov na ob inskih cestah in pripravo predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na dr~avnih cestah, ki potekajo po obmo ju ob ine; naloge v zvezi z obvea anjem javnosti o stanju ob inskih cest in prometa na njih; izdajanje projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij, dolo enih z ukrepi za varstvo ob inskih cest in za zavarovanje prometa na njih; izvajanje drugih nalog, dolo enih s tem odlokom in drugimi predpisi. Ob inska uprava izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem ob inskih cest in nad izvajanjem gospodarske javne slu~be, e niso kot naloge inapekcijskega nadzora prenesene na drug organ. 15. len (financiranje ob inskih cest) Sredstva za gradnjo, investicijska vzdr~evalna dela, vzdr~evalna dela v javno korist in redno vzdr~evanje ob inskih cest se zagotavljajo v prora unu Ob ine Jezersko. Za gradnjo javne ceste se lahko pravni ali fizi ni osebi podeli tudi koncesija. Pogoji in merila se dolo ijo s koncesijskim aktom. Izgradnja ob inskih cest se lahko financira tudi na na in, predpisan z zakonodajo s podro ja urejanja prostora. IV. GRADNJA OB INSKIH CEST 16. len (varstvo okolja vzdol~ ob inske ceste) Ob inske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo akodljivi vplivi na okolje zaradi pri akovanega prometa na njih im manjai. e je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejaa na sosednjem zemljia u ali objektu, kot izvedba istih ukrepov na zemljia u ob inske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med lastnikom sosednjega zemljia a in investitorjem ob inske ceste, ali na drug, z zakonom dolo en na in, ustanovi stvarna slu~nost za takano izvedbo. 17. len (projektiranje ob inskih cest) Elementi za projektiranje ob inske ceste se dolo ijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stalia a zagotavljanja prometne varnosti in ekonomi nosti njihove graditve in vzdr~evanja. V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo ob inske ceste se dolo ijo tudi prometna ureditev ob inske ceste in ureditev navezav na obstoje e ceste ter pristopov do objektov in zemljia  ob cesti (priklju ki) ter predvidijo povraine zunaj vozia a ceste za parkiria a, avtobusna postajalia a in druge prometne povraine, povraine za opravljanje spremljajo ih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdr~evanje cest in za nadzor cestnega prometa. Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogo eno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja. 18. len (obveznost usklajenega projektiranja) Ob gradnji ali rekonstrukciji ob inske ceste se preveri tudi morebitna graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne slu~ijo cesti ali njeni uporabi, zato mora tehni na dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na obmo ju ceste. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejanjega odstavka je odgovorna ob inska uprava. Stroake projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega lena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav. 19. len (obveznosti investitorja zaradi prestavitve ob inske ceste) e je potrebno obstoje o ob insko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroake prestavitve ob inske ceste krije investitor objekta ali naprave. Investitor iz prejanjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroakov prestavitve ob inske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve ob inske uprave za boljae elemente nadomea enega dela ob inske ceste od elementov, dolo enih po prejanjem odstavku. 20. len (gradnja avtobusnih postajalia ) Za gradnjo avtobusnih postajalia  ob ali na ob inskih cestah veljajo enaka dolo ila kot za druge posege v varovalnem pasu ob inskih cest, ki lahko vplivajo na stanje ali promet na ob inskih cestah. Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji ob inske ceste dolo i gradnjo potrebnih avtobusnih postajalia  ob inska uprava, ob upoatevanju mnenj javnih prevoznikov, policije in ob inskega redarstva. 21. len (obveznost obvea anja o posegih v ob insko cesto) Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave ob ali v cestnem telesu, o tem obvestiti in pridobiti pogoje oziroma soglasje ob inske uprave k predvidenim posegom najmanj 60 dni pred za etkom del in prilo~iti vse na rte in nuditi potrebne podatke. Dolo be prejanjega odstavka veljajo smiselno tudi za ob insko upravo, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji ob inske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu. V. REDNO VZDR}EVANJE OB INSKIH CEST 22. len (odgovornost za stanje ob inskih cest) Kategorizirane ob inske ceste se morajo redno vzdr~evati in obnavljati tako, da ob upoatevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdr~evanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, omogo ajo varno odvijanje prometa. 23. len (izvajalci javne slu~be) Izvajalec gospodarske javne slu~be rednega vzdr~evanja kategoriziranih ob inskih cest iz prejanjega lena je fizi na ali pravna oseba, ki pridobi koncesijo za vzdr~evanje ob inskih cest (v nadaljnjem besedilu: koncesionar, izvajalec) ali po odloku ob inskega sveta ob insko javno podjetje. Obnovitvena dela na kategoriziranih ob inskih cestah izvaja fizi na ali pravna oseba, ki po postopku in pod pogoji, ki so dolo eni v predpisih s podro ja javnih naro il, sklene ustrezno pogodbo za ta dela. 24. len (podelitev koncesije) Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja iz 23. lena sprejme ~upan na predlog ob inske uprave. Ob ino kot koncedenta zastopa ~upan razen v primerih, ko je s tem odlokom ali statutom ob ine dolo eno druga e. O izbiri koncesionarja se odlo i z upravno odlo bo. Koncesijsko pogodbo sklene ~upan. Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdr~evanje ob inskih cest v obsegu in pod pogoji, dolo enimi s predpisi o javnih cestah. 25. len (naloge in redno vzdr~evanje ob inskih cest) Redno vzdr~evanje ob inskih cest je obvezna gospodarska javna slu~ba, ki obsega vzdr~evalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesre ah. Redno vzdr~evanje ob inskih cest opravlja izvajalec gospodarske javne slu~be na podlagi letnega programa izvajanja del, ki ga predlo~i upravljavcu ceste v potrditev do 15. 10. teko ega leta za naslednje leto. Za zimsko vzdr~evanje ob inskih cest predlo~i izvajalec rednega vzdr~evanja lo en program izvajanja del, in sicer do 15. 10. za naslednje zimsko obdobje. Vrsta in na in izvedbe rednih vzdr~evalnih del na ob inskih cestah ter nivo rednega vzdr~evanja ob inskih cest je dolo ena s predpisi za podro je rednega vzdr~evanja javnih cest. 26. len (financiranje javne slu~be) Javna slu~ba iz 23. lena se financira iz prora una ob ine. 27. len (vzdr~evanje kri~ia  in kri~anj) Za vzdr~evanje kri~ia  ob inskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v obmo ju cestnega sveta ob inske ceste, skrbi pristojni vzdr~evalec ob inske ceste viajega reda. 28. len (vzdr~evanje cest ob preusmeritvah prometa) .2BHJhz|ﮟ~l]K#h-3QhU5CJOJQJ^JaJhL5CJOJQJ^JaJ#h-3QhK5CJOJQJ^JaJh-3Q5CJOJQJ^JaJ#h-3Qh-3Q5CJOJQJ^JaJhf5CJOJQJ^JaJ h-3Qh-3QCJOJQJ^JaJh%CJOJQJ^JaJ h}h,PCJOJQJ^JaJ h}h'k9CJOJQJ^JaJ h}h-3QCJOJQJ^JaJ&&J04$a$gdn $ & Fa$gdH(gdU$a$gdH($a$gd-3Q$dd[$\$a$gd-3Q$dd[$\$a$gd-3Q&(4N 6 8 : T z R!b!z"""""##ݑoݑaahfCJOJQJ^JaJ h'k9h'k9CJOJQJ^JaJ h'k9h-3QCJOJQJ^JaJ hI h-3QCJOJQJ^JaJ h-3QhnCJOJQJ^JaJhUCJOJQJ^JaJh-3QCJOJQJ^JaJh'k9CJOJQJ^JaJ#h-3QhU5CJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJ&4N"z !###2%&N'^''l()*$dd[$\$a$gdP$a$gdP$a$gdP$dd[$\$a$gd-3Q$a$gd-3Q$a$gdH(#%%%&0'J'N'')*l*,,,---^-33.424X44ϾϬᾞ}k\kNh!-CJOJQJ^JaJh,05CJOJQJ^JaJ#h,0h,05CJOJQJ^JaJ#hPhP5CJOJQJ^JaJhP5CJOJQJ^JaJhPCJOJQJ^JaJ#hLthP5CJOJQJ^JaJ hI hPCJOJQJ^JaJ#hPhU5CJOJQJ^JaJhi}eCJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJ*l*+--^-40T233X445n670899::R:;gdU$dd[$\$a$gd!-$dd[$\$a$gd,0$a$gdP$dd[$\$a$gdP$dd[$\$a$gdP447999: :R::::;;;;;zAABBBBBC8DVDFFjGH&HDH°p‚bQbQ h{hPCJOJQJ^JaJhfCJOJQJ^JaJ#hOrhP5CJOJQJ^JaJhPCJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJ#hPhU5CJOJQJ^JaJ hI hPCJOJQJ^JaJ hI h!-CJOJQJ^JaJh!-CJOJQJ^JaJh,0CJOJQJ^JaJ;$;;>R?BBBC\DDFjG`H2JLKKNLMXNdOOZQ$ & Fdd[$\$a$gdP$dd[$\$a$gdP$dd[$\$a$gdP$a$gdP$a$gdPDHNH`HnHpHHHpݽuht;4CJOJQJ^JaJh.5CJOJQJ^JaJhf5CJOJQJ^JaJhyJCJOJQJ^JaJhfCJOJQJ^JaJ hOrhyJCJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJ#hOrhyJ5CJOJQJ^JaJ hI hyJCJOJQJ^JaJ(ee>h0jBjjlmmnprrrr4su.u`uwBy$dd[$\$a$gd.$dd[$\$a$gd.$a$gd.$dd[$\$a$gdyJ$dd[$\$a$gdyJ>p@pvppppDqbqrrrrrr4suu u.u`u@yByDyFyTyyIJqq_M#hGh^/5CJOJQJ^JaJ#h.h^/5CJOJQJ^JaJ hI h.CJOJQJ^JaJ#hGh.5CJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJh^/5CJOJQJ^JaJ#h.hU5CJOJQJ^JaJhf5CJOJQJ^JaJhyJCJOJQJ^JaJ hI hyJCJOJQJ^JaJh.CJOJQJ^JaJByTyyXz:{{}(}}&^ք*†Ԇ,<68\n$a$gd^/$dd[$\$a$gd^/$dd[$\$a$gd^/$a$gd^/yyy4zRzzz}}}}&*bfjn^ք؄ڄ*†ĆƆﳤœœœr`Or hf"Ah^/CJOJQJ^JaJ#hf"Ah^/5CJOJQJ^JaJh^/5CJOJQJ^JaJ#hh^/5CJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJ#h^/hU5CJOJQJ^JaJhw`CJOJQJ^JaJh^/CJOJQJ^JaJh{CJOJQJ^JaJ hI h^/CJOJQJ^JaJPristojni organ lahko zaradi zapore ob inske ceste za asno preusmeri promet na dr~avno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet. Za preusmeritev prometa z ob inske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora ob inska uprava predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaa enega upravljavca ceste. e je med preusmeritvijo prometa z ob inske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, potrebno pove ati obseg vzdr~evanja te ceste ali pa jo je potrebno pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroake teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa. VI. ZIMSKA SLU}BA 29. len (opredelitev pojmov) Zimska slu~ba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogo anje prevoznosti cest in drugih javnih povrain in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogro~eno normalno odvijanje prometa. 30. len (izvajalec zimske slu~be) Zimsko slu~bo izvaja izvajalec gospodarske javne slu~be vzdr~evanje ob inskih cest. 31. len (izvajanje zimske slu~be v izrednih razmerah) V asu izrednih sne~nih padavin ali velikih odjug lahko ~upan poleg izvajalca aktivira tudi ob inski atab za civilno zaa ito ter enote, slu~be in druge operativne sestave za zaa ito, reaevanje in pomo  v ob ini. V primeru iz prvega odstavka tega lena prevzame ob inski atab za civilno zaa ito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske slu~be. 32. len (zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih povrain) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dol~ni na svojem objektu: s streh in ~lebov odstranjevati ledene sve e, pri emer morajo pred tem ustrezno zavarovati plo nik, poskrbeti, da so na pro eljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno povraino, namea eni in vzdr~evani ~lebovi in odtoki meteornih voda, ki morajo biti speljani od javnih povrain ter prepre iti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno povraino. Prepovedano je odstranjevanje snega na na in, da je ogro~ena varnost na javnih prometnih povrainah (odmetavanje snega na cesto, plo nik,& ). Izvajalec zimske slu~be sneg odlaga na rob vozia a, pri tem pa mora paziti, da je zagotovljeno odvodnjavanje. V kri~ia ih mora biti zagotovljen preglednosti trikotnik. V asu odstranjevanja snega s povrain, dolo enih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih povrain. Hidranti, ki so v uporabi zaradi po~arne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem asu. Z globo 200 EUR, se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z dolo bami tega lena. Z globo 1000 EUR, se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z dolo bami tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. VII. VARSTVO OB INSKIH CEST IN PROMETA NA NJIH 1. Varstvo ob inskih cest 33. len (omejitve uporabe ob inske ceste) e je ob inska cesta v takanem stanju, da promet po njej ni mogo  ali je mogo  samo promet posameznih vrst vozil, da bi promet posameznih vrst vozil akodoval tej cesti ali e to terjajo utemeljeni razlogi, ki se nanaaajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, mo nega vetra, mo nega dolgotrajnega de~evja, poakodb ceste zaradi naravnih in drugih nesre  in podobno), lahko ob inska uprava s sklepom za asno, najdlje za as enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjaa dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler trajajo razlogi za takaen ukrep. Ob inska uprava mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejanjega odstavka, obvestiti policijo, ob insko redarstvo, pristojen inapekcijski organ za ceste in javnost po sredstvih javnega obvea anja oz. na krajevno obi ajen na in. Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega lena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdr~evanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesre ah. O teh ukrepih se mora nemudoma obvestiti policijo, ob insko redarstvo, pristojen inapekcijski organ za ceste in javnost po sredstvih javnega obvea anja. Izvajalec rednega vzdr~evanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesre ah morata o teh ukrepih obvestiti tudi ob insko upravo. Izvajalec rednega vzdr~evanja ob inskih cest mora del ceste, na katerem velja omejitev uporabe, ozna iti s predpisano prometno signalizacijo. 34. len (varovalni pas ob ob inski cesti) Da se prepre ijo akodljivi vplivi posegov v prostor ob ob inski cesti na ob insko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakranih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu ob inske ceste so dovoljeni le s soglasjem ob inske uprave. Ob inska uprava izda soglasje iz prejanjega odstavka, e s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja ob inske ceste in prometa na njej, njene airitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas ob inske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaa ito pred vplivi ceste in prometa na njej. Cestni svet je zemljia e, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest dolo ajo linije med skrajnimi to kami pre nega in vzdol~nega profila cestnega telesa, vklju no z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka 2 metra od linij skrajnih to k. Varovalni pas se meri od zunanjega robu cestnega sveta in je na vsako stran ob inske ceste airok: pri lokalni cesti 10 m pri javni poti 5 m pri ob inski kolesarski poti 2 m. Dolo be tega lena se ne uporabljajo za obmo ja, urejena z ob inskim podrobnim prostorskim na rtom, v postopku priprave katerih je bilo pridobljeno soglasje ob inske uprave. 35. len (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) Nadzemni in podzemni vodi in naprave ter njihovo vzdr~evanje, katerih investitor ni Ob ina Jezersko, se smejo napeljevati, postavljati oziroma vzdr~evati v obmo ju ob inske ceste in njenega varovalnega pasu le pod predhodno izdanimi pogoji oziroma soglasjem ob inske uprave. Ob inska uprava lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije ob inske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroake prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen e to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev. Ob inska uprava lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega lena, e bi vodi in naprave ogro~ali ob insko cesto in promet na njej, bistveno ote~evali njeno vzdr~evanje ali onemogo ali morebitno rekonstrukcijo te ceste. Predhodni pogoji ali soglasje iz prvega odstavka tega lena ni potrebno, e so s poakodbami naprav in napeljav, vgrajenih v ob insko cesto, neposredno ogro~eni varen promet oziroma ~ivljenje in zdravje ob anov ali bi lahko nastala ve ja gospodarska akoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti upravljavca ob inskih cest ter izvajalca rednega vzdr~evanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora im hitreje odstraniti poakodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o kon anih delih obvestiti upravljavca ob inskih cest in izvajalca rednega vzdr~evanja ceste. e se mora zaradi del iz prejanjega odstavka ob insko cesto delno in popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v ob insko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo. Z globo 1000 EUR se kaznuje investitor objektov ali naprav v ali ob cestnem telesu ob inske ceste, e o nameravanih delih ne obvesti ob inske uprave ali e ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in na rtov, v kolikor je investitor pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, se odgovorna oseba kaznuje z globo 200 EUR. 36. len (dela na ob inski cesti) Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na ob inski cesti se lahko opravljajo le z dovoljenjem ob inske uprave. V dovoljenju za opravljanje del iz prejanjega odstavka se dolo ijo na in, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del. Dovoljenje iz prvega odstavka tega lena ni potrebno, e so s poakodbami naprav in napeljav, vgrajenih v ob insko cesto, neposredno ogro~eni varen promet oziroma ~ivljenje in zdravje ljudi ali bi lahko nastala ve ja gospodarska akoda. Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti izvajalca rednega vzdr~evanja ceste in upravljavca ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora im hitreje odstraniti poakodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o kon anih delih obvestiti izvajalca rednega vzdr~evanja ceste. 37. len (priklju ki na ob insko cesto) Priklju ki na ob insko cesto morajo biti izvedeni v skladu s predpisi, ki urejajo cestne priklju ke na javne ceste. Individualni priklju ki do objektov in zemljia  morajo biti praviloma vezani na ob insko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni promet. Stroake graditve ali rekonstrukcije priklju ka na ob insko cesto v cestnem svetu, vklju no s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor. Priklju ki na ob insko cesto morajo biti v varovalnem pasu ob inske ceste asfaltirani ali tlakovani. Druga na ureditev je dovoljena le s soglasjem ob inske uprave. 38. len (omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu ob inske ceste) Za opravljanje del zunaj varovalnega pasu ob inske ceste, ki bi lahko povzro ila spremembo vodostaja oziroma viaine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroake vzdr~evanja ceste ali na promet na cesti, mora investitor pridobiti soglasje ob inske uprave. Dela so izvedena lahko le v skladu s pogoji, dolo enimi v soglasju. 2. Ukrepi za varstvo prometa 39. len (prometna ureditev na ob inskih cestah) Prometna ureditev na ob inskih cestah se dolo a z odlokom o ureditvi cestnega prometa v Ob ini Jezersko. 40. len (zapora ceste zaradi del ali prireditev na ob inski cesti) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ceste ni potrebno za redno vzdr~evanje ceste. Obmo je del mora izvajalec rednega vzdr~evanja zavarovati s predpisano prometno signalizacijo in v skladu s pravilnikom o na inu ozna evanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu. Dovoljenje za zaporo ob inske ceste je potrebno pridobiti za aportne prireditve in druge dogodke na njej. Dovoljenje za zaporo ob inske ceste se lahko izda, e je promet mogo e preusmeriti na druge javne ceste ali e se promet ne ustavi za daljai as. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ob inske ceste se lahko izjemoma izda tudi v primeru, da prometa ni mogo e preusmeriti na druge javne ceste, vendar samo v asu izven prometnih konic. Ne glede na dolo be prvega odstavka tega lena ob inska uprava v upravnem postopku glede na zahtevnost zapore ceste lahko odlo i o izdelavi elaborata. Izdelava elaborata je stroaek investitorja. 41. len (dovoljenja za zaporo ob inske ceste) Vloga za zaporo ob inske ceste mora biti vlo~ena najmanj 30 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o na inu in asu trajanja njihove izvedbe ter prometno tehni no dokumentacijo za asne prometne ureditve v asu delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni as in trajanje zapore ceste, zlasti e se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem ve jih aportnih prireditev, med turisti no sezono ali med pove animi prometnimi obremenitvami. Dovoljenje za delno ali popolno zaporo ob inske ceste izda ob inska uprava. Z dovoljenjem za zaporo se dolo ijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in as njenega trajanja. Zaporo postavi izvajalec rednega vzdr~evanja ob inske ceste, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo, ob insko redarstvo in pristojni inapekcijski organ za ceste najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno obi ajen na in. Stroake za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj. Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z dolo bami tega lena. Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z dolo bami tega lena, njihova odgovorna oseba pa globo z 200 EUR. 42. len (obvea anje in oglaaevanje ob ob inski cesti) Ob ob inski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki obvea ajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turisti no pomembno obmo je ali naselje in podobno (turisti na in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi. O predlogu zainteresirane pravne ali fizi ne osebe za postavitev turisti ne in druge obvestilne signalizacije odlo i ~upan. Stroaek za postavitev signalizacije, njeno vzdr~evanje in odstranitev v tem primeru bremeni investitorja.. Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob ob inskih cestah je prepovedano. Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov in naprav za slikovno ali zvo no obvea anje in oglaaevanje je ob ob inski cesti prepovedano v varovalnem pasu ceste. Ob inska uprava lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, e so obvestila pomembna za udele~ence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija. S soglasjem se dolo ijo pogoji njihove postavitve, vzdr~evanja in odstranitve. Ne glede na dolo bo prejanjega odstavka se soglasje za izobeaanje transparentov preko ob inske ceste lahko izda le za dolo en as (za as trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.). Spodnji rob transparenta mora biti najmanj 4,5 m nad vozia em ceste. Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki krai dolo be tega lena. Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krai dolo be tega lena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. VIII. IN`PEKCIJSKO NADZORSTVO OB INSKIH CEST 43. len (pristojnost) Uresni evanje dolo b tega odloka nadzirata ob inski inapektor in ob inski redar. 44. len (naloge nadzorstva) Pri opravljanju inapekcijskega nadzorstva ob inskih cest ima ob inski inapektor in ob inski redar poleg pravic in dol~nosti, ki jih ima po drugih predpisih, ae naslednje pravice in dol~nosti: nadzorovati opravljanje rednega vzdr~evanja cest in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; v nujnih primerih, ko bi bila ogro~ena varnost prometa na cesti ali bi lahko nastala akoda na njej, odrediti za asne ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepre i akoda. e ob inski inapektor pri izvajalcu rednega vzdr~evanja ob inskih cest ugotovi pogoste kraitve obveznosti pri izvajanju rednega vzdr~evanja ob inskih cest kot javne slu~be, mora o svojih ugotovitvah obvestiti upravljavca ceste. IX. PREHODNE IN KON NE DOLO BE 45. len (uporaba nekategoriziranih cest) Nekategorizirane ceste v lasti lokalne skupnosti, po katerih se ne odvija javni promet, se lahko uporabljajo samo s soglasjem ob inske uprave. V soglasju iz prvega odstavka tega lena se navedejo pogoji za uporabo te ceste. 46. len (upravni postopki) Upravni postopki, ki so se za eli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokon ajo po dosedanjih predpisih. 47. len (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ob inskih cestah (Uradni vestnik Gorenjske at. 31, z dne 10.8.1999). 48. len (za etek veljavnosti odloka) Ta odlok za ne veljati petnajsti dan po objavi Uradnem vestniku Ob ine Jezersko. `tevilka: 371-1/2015-663 Datum: 19.5.2015 Ob ina Jezersko Jurij Rebolj, ~upan     Objavljeno v Uradnem vestniku Ob ine Jezersko at. 05/2015 z dne 21.5.2015 Ɔ,468:<@Z\^`(ЮҮԮ> Lڽ~~~pp^~^M hI h!-CJOJQJ^JaJ#hf"Ah!-5CJOJQJ^JaJhaTCJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJh^/5CJOJQJ^JaJ#hf"AhL5CJOJQJ^JaJhL5CJOJQJ^JaJhf5CJOJQJ^JaJh^/CJOJQJ^JaJ hI h^/CJOJQJ^JaJU#hf"Ah^/5CJOJQJ^JaJnڬ(Ю>$n6$ & Fdd[$\$a$gd!-$dd[$\$a$gd!-$dd[$\$a$gd!-$dd[$\$a$gd^/$dd[$\$a$gd^/nvxz~ b JF6qccccccRc h*"Eh^/CJOJQJ^JaJh^/CJOJQJ^JaJhw`CJOJQJ^JaJ hI h^/CJOJQJ^JaJ#h;>h^/5CJOJQJ^JaJh|Q5CJOJQJ^JaJhL5CJOJQJ^JaJ#h^/hU5CJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJ hI h!-CJOJQJ^JaJh!-CJOJQJ^JaJxzؼ bJ $a$gd $a$gd $ & Fdd[$\$a$gd^/$dd[$\$a$gd^/$dd[$\$a$gd^/$a$gd^/$dd[$\$a$gd!- h.>BlĵĵraSaEaSaSh,PCJOJQJ^JaJh CJOJQJ^JaJ hI h CJOJQJ^JaJ#h;>h 5CJOJQJ^JaJhw`CJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJ#h hU5CJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJha5CJOJQJ^JaJhaCJOJQJ^JaJ hI h^/CJOJQJ^JaJh|QCJOJQJ^JaJ Hhz`z H$a$gd&E6$dd[$\$a$gd $dd[$\$a$gd $a$gd $ & Fdd[$\$a$gdK$a$gd z|~~H^`rJLNtñÎÎҎÎoaoah%CJOJQJ^JaJ h&E6hUCJOJQJ^JaJh&E6CJOJQJ^JaJ#h&E6hU5CJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJ#h hU5CJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJha5CJOJQJ^JaJh CJOJQJ^JaJ hI h CJOJQJ^JaJ&H2`LND*H"$dd[$\$a$gduU$dd[$\$a$gduU$a$gd&E6$a$gd&E6D(:HDZwiwwXIh{5CJOJQJ^JaJ h-3Qh{CJOJQJ^JaJh,PCJOJQJ^JaJh{CJOJQJ^JaJh%CJOJQJ^JaJh3RCJOJQJ^JaJhaCJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJ#h&E6hU5CJOJQJ^JaJh!-5CJOJQJ^JaJhUCJOJQJ^JaJ h&E6hUCJOJQJ^JaJRV6"( * , .    LfVt "PRXܽΫ}o}o`N#h8bhU5CJOJQJ^JaJh,P5CJOJQJ^JaJhECJOJQJ^JaJh8bCJOJQJ^JaJ hI h8bCJOJQJ^JaJh{5CJOJQJ^JaJ#h;h8b5CJOJQJ^JaJ h;huUCJOJQJ^JaJhuUCJOJQJ^JaJ hI huUCJOJQJ^JaJ#hM~huU5CJOJQJ^JaJ* <  l^VPR|8R $ & Fa$gdl$a$gd8bgdU$a$gd8b$dd[$\$a$gd8b$dd[$\$a$gd8b$dd[$\$a$gduUXZ|~Z\^prtx z | ~  N!P!!!!!"`""""ޯޯޯޯޯsbsޯ h,Ph8bCJOJQJ^JaJ h,PhUCJOJQJ^JaJhD5CJOJQJ^JaJhECJOJQJ^JaJh8bCJOJQJ^JaJ h-3QhUCJOJQJ^JaJh{5CJOJQJ^JaJh8b5CJOJQJ^JaJ#h8bhU5CJOJQJ^JaJhL5CJOJQJ^JaJ%Zlpx   !!""""""# #H#[$\$^`gd% [$\$gdgdUgdU$a$gd8b$a$gd8bgdU"""H#J#L#P#R#V#X#\#^#b####Ǵ%hh B*CJOJQJaJphhjhU h-3QhUCJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJhLCJOJQJ^JaJH#J#N#P#T#V#Z#\#`#b#####gd gdU ,1h. A!"#$% ^# 2 0@P`p2( 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p8XV~_HmH$nH$sH$tH$B`B NavadenCJ_HaJmH$sH$tH$HA`H Privzeta pisava odstavkaViV Navadna tabela4 l4a 2k 2 Brez seznama H^@H UNavaden (splet)dd[$\$>> U esegment_tdd[$\$@O@ U esegment_h4dd[$\$@O"@ U esegment_c1dd[$\$@O2@ U esegment_p1dd[$\$:B: Utop_tooldd[$\$<U`Q< U Hiperpovezava >*ph<b< U textrightdd[$\$f\@fU z-vrh obrazca$&dPa$<CJOJQJ^JaJf]@fU z-dno obrazca$$dNa$<CJOJQJ^JaJ@'`@ .Pripomba  sklicCJaJJ@J .Pripomba  besediloCJaJ@j@@ .Zadeva pripombe5\P@P .Besedilo obla kaCJOJQJ^JaJToT ,0 No Spacing$CJOJPJQJ_HaJmH$sH$tH XoX !-Pripomba  besedilo Znak_HmH$sH$tH$2@2  Glava  p#4/4   Glava ZnakCJaJ0 @0 " Noga ! p#2/!2 !  Noga ZnakCJaJPK![Content_Types].xmlN0EH-J@%ǎǢ|ș$زULTB l,3;rØJB+$G]7O٭V)6r=2%@3'X$5DNe tYQ?C K/^|Kx=#bjmo>]F,"BFVzn^3`ե̳_wr%:ϻ[k.eNVi2],S_sjcs7f W+Ն7`g ȘJj|l(KD-LdXiJ؇Lx$(:|.%_-iaH}bի߿z?xvh9T8 T/?~xY'y5g΋/ɋ>GMGeD 3^q5'#q>aib3 %NR"}sYGq=xG@^sDbh(v^ѲJnNZqVĉooB1G=C;~@Huw)uK}%+t.ґM3mC\U6CAΪ". 凄9n' U,8fe*Rr0~ד "Q/ RV`o);ZVew4vBу*70e?F8NDeR=ܭ qpߡ 6 f LDE,`ƘV]1Mq3 J ׏+~[[&^U5}Q/l].w-N5N!Rp+ab6U>f+7-:\~XTHedSüR%Z n(*ٴXYd״?%1U9إ;R>QD DcNU';LGp;m^9+ugVh^nRy*Un;)/ȔrL \?:> t=.Tġ &; [^CR-/ȡok0e HOC$(G*A[2w zwY,cd2L#rHPU{(T7$kw2笂Frtb5OO>(&b1vUKol~1yUV5U8Vk;֜\9ŰX D)\"!?*|FL u"B3d]dm2iVֵ褽o<rO8[kvxpsj"y][jq~11{-`”4T 3hH7PK! ѐ'theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsM 0wooӺ&݈Э5 6?$Q ,.aic21h:qm@RN;d`o7gK(M&$R(.1r'JЊT8V"AȻHu}|$b{P8g/]QAsم(#L[PK-![Content_Types].xmlPK-!֧6 0_rels/.relsPK-!kytheme/theme/themeManager.xmlPK-!ʮtheme/theme/theme1.xmlPK-! ѐ' theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsPK] ~B WWWWWZ#4DHvU>pyƆX"#DFHJLNPR4*;ZQeBynHH##EGIKMOQ8@0(  B S  ?A3B3C3D3E3F3G3H3 0U V5VWV~5U$V8VZV~C*urn:schemas-microsoft-com:office:smarttagsmetricconverter ^| 0,5 metra10 m16. in2 m2 metra3. in5 m5,5 m ProductID#&79A9>>HHPNVN4O:OaUnU``;~=~>~@~A~C~D~F~G~~~  FG$%GHOPWX   &' < = D E m n `a5656)*+,VW67  ()fgop-.IJBC/ 0 !!!!!!&"'"""+#,#####$$$$$$z%{%%%n&p&&&&&&&p'q'(((())))++3,4,<,=,b,c,o-p---......0011 1!1A1B12 222223 3l4m4D5F5i5j5r5s55566666677888888+9,99999::::::;;V=W= > >>>.>/>j>k>s>t>>>`?a?i?j???3@4@0B2BCBDBLBMBaBbBCCCCCCCCCCDD4D5D E EEEEEEE'F(FFFGG#H$HHHWIXIIIJJJJKKKK$K%KFKGKnKoKKKKKNNOOPPzQ{QQQQQURVR S STTTT VV%V&V9V:V\V]V W WWWIWJW]X^XYYZZE]F]\^]^______f`g```cccc9c:cccEdFdddeeeeee;g=gYgZgbgcggggggg7h8hYiZikkkkkkkkllfngn9o:o&p'pppppqqqqqqssuuvvwwwwwwwwxxSxTx\x]xpxqx1y2yyy>z?z"{${B{C{K{L{l{m{{{M|N|V|W|i|j|||||||p}q}y}z}}}}}~~~~%~&~9~;~=~>~@~A~C~D~F~G~~~~t .J 0 p&&..2BDBJKoKKV:V__ggwwN|W|}~&~:~;~=~>~@~A~C~D~F~G~~~p|__a a ] j s t JK  " ' 7 8 Q R ""a"b"n&o&,, --..E3V3E5F51B2B3B4B6BCBDD;E~@~A~C~D~F~G~~~bg4P\`x:F ]cnV~Or1Ե`h^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohpp^p`OJQJo(hHh@ @ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohPP^P`OJQJo(hHh ^`hH.h ^`hH.h pL^p`LhH.h @ ^@ `hH.h ^`hH.h L^`LhH.h ^`hH.h ^`hH.h PL^P`LhH.^`OJPJQJ^Jo( ^`OJQJ^Jo(hHopp^p`OJQJo(hH@ @ ^@ `OJQJo(hH^`OJQJ^Jo(hHo^`OJQJo(hH^`OJQJo(hH^`OJQJ^Jo(hHoPP^P`OJQJo(hHh^`OJPJQJ^Jo(hH h ^`hH.h pL^p`LhH.h @ ^@ `hH.h ^`hH.h L^`LhH.h ^`hH.h ^`hH.h PL^P`LhH.^`OJPJQJo(  ^`OJQJo(o pp^p`OJQJo( @ @ ^@ `OJQJo( ^`OJQJo(o ^`OJQJo( ^`OJQJo( ^`OJQJo(o PP^P`OJQJo(bg4cn`x:~Or $$$$$$$$$$$$$$$$$$ \fZ$$$$$$$$ \fZ$$$$$$$$!4$$$$$$$$-[51&[5 [5: >[5`[5T[5.E[![5([5S/6)[5?) >*/[5*1[5[59|EK6[5{r6[5.7[5^8[59=[5/c=[5 >b>[5Bb0B[5(E[5xJ[5* M?)9vO[5 Q[5U: ZOV[5VX[5{|Y[5/][5d][5L^/zeu8b.3R %|Qf;~=~@T  "$,-012345>?~8@&(*024:FHLP`bhjlnprUnknown G*Ax Times New Roman5Symbol3. *Cx ArialCTTE2827570t007.@Calibri5. .[`)Tahoma;Wingdings?= *Cx Courier NewA$BCambria Math"q\3gB5gt3gdk@dk@ar4}}3QHP ?U2!xx  Na podlagi 16 Aljoaa jazbec Mojca Marki       Oh+'0  8 D P \hpxNa podlagi 16Aljoa jazbec Normal.dotmMojca Marki16Microsoft Office Word@J6@/g@Fg@d- dk՜.+,0 hp  MNZ RS, Policija@} Na podlagi 16 Naslov  !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~Root Entry F0n Data 1TableDGWordDocument .BSummaryInformation(DocumentSummaryInformation8MsoDataStorea m DFMEMYKAA==2Ib m Item  PropertiesUCompObj |   F*Dokument programov Microsoft Word 972003 MSWordDocWord.Document.89q