ࡱ>    $Lbjbj[[$;99z 804dPP(xxxSSS$LnySSSSSxxV;;;Sxx;S;;^zx0rIJ9hl0(8SS;SSSSS9SSSSSSSSSSSSSSSS & :$Na podlagi 36. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, at. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) ter 15. in 20. lena Statuta Ob ine Jezersko (Uradni vestnik Ob ine Jezersko, at. 5/2017 - UPB1) je Ob inski svet Ob ine Jezersko, na svoji 21. redni seji dne 22.6.2017 sprejel P O S L O V N I K OB INSKEGA SVETA OB INE JEZERSKO (uradno pre ia eno besedilo) I. SPLO`NE DOLO BE len Ta poslovnik ureja organizacijo in na in dela ob inskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter na in uresni evanja pravic in dol~nosti lanov in lanic sveta (v nadaljnjem besedilu: lani sveta). len Dolo be tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih lanov. Na in dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. len Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izklju i, e to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali sploanim aktom ob ine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma dr~avna, vojaaka ali uradna tajnost. Na in zagotavljanja javnosti dela in na in omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles dolo a ta poslovnik. len Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. Redne seje se sklicujejo najmanj atirikrat na leto. Izredne seje se sklicujejo po dolo ilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. Dopisne seje se sklicujejo po dolo bah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih ob ine in drugih sve anih prilo~nostih. len Svet predstavlja ~upan oziroma ~upanja (v nadaljnjem besedilu: ~upan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). len Svet uporablja ~ig ob ine, ki je dolo en s statutom ob ine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime ob inskega organa  OB INSKI SVET . Svet uporablja ~ig na vabilih za seje, na sploanih aktih in aktih o drugih odlo itvah ter na dopisih. }ig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. }ig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik ob ine (direktor ob inske uprave). II. KONSTITUIRANJE SVETA len Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih ve  kot polovica mandatov lanov sveta. Prvo sejo novoizvoljenega sveta skli e prejanji ~upan 20 dni po izvolitvi lanov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev ~upana. len Obvezni dnevni red konstitutivne seje je: ugotovitev atevila navzo ih novoizvoljenih lanov sveta, poro ilo ob inske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev ~upana, imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih prito~b in pripravo predloga potrditve mandatov lanov sveta in ugotovitve izvolitve ~upana, poro ilo mandatne komisije in potrditev mandatov lanov sveta, poro ilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve ~upana, imenovanje komisije za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odlo a. len Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego ~upana in njegov pozdravni nagovor: Izjavljam, da bom svojo dol~nost opravljal v skladu z pravnim redom Republike Slovenije in Ob ine Jezersko. Pri izvraevanju svoje funkcije bom ravnal vestno in odgovorno v korist in za blaginjo ob anov in ob ank. Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejai lan sveta oziroma lan sveta, ki ga na predlog najstarejaega lana sveta dolo i svet. Na prvi seji svet izmed navzo ih lanov sveta najprej imenuje tri lansko mandatno komisijo za pregled prispelih prito~b in pripravo predloga potrditve mandatov lanov sveta. lane mandatne komisije lahko predlaga vsak lan sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vlo~eni, dokler niso imenovani trije lani komisije. O preostalih predlogih svet ne odlo a. Mandatna komisija na podlagi poro ila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za lane sveta, predlaga svetu odlo itve o morebitnih prito~bah kandidatov za lane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov lanov sveta. e je vlo~ena prito~ba kandidata ali predstavnika kandidata za ~upana, mandatna komisija na podlagi poro ila volilne komisije in potrdila o izvolitvi ~upana pripravi poro ilo v vsebini in upravi enosti prito~be ter predlaga svetu odlo itve o posameznih prito~bah. len Mandate lanov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poro ilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravi enosti morebitnih prito~b kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. Svet odlo i skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odlo a posebej. lan sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. `teje se, da je svet z odlo itvijo o spornem mandatu odlo il tudi o prito~bi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. Svet na podlagi poro ila volilne komisije in potrdila o izvolitvi ~upana na podlagi poro ila mandatne komisije posebej odlo i o morebitnih prito~bah kandidatov za ~upana oziroma predstavnikov kandidatur. e je za ~upana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za lana sveta, pa je zoper njegov mandat ~upana vlo~ena prito~ba, o odlo anju o prito~bi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj prito~be - kandidat za ~upana, e je bil izvoljen tudi za lana sveta. len Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni lani sveta, mandat dotedanjim lanom sveta pa preneha. V kolikor svet ni sprejel prito~be zoper mandat ~upana iz etrtega odstavka 10. lena, pri ne novoizvoljenemu ~upanu te i mandat, mandat dotedanjemu ~upanu pa preneha. S prenehanjem mandata lanov sveta, preneha lanstvo v nadzornem odboru ob ine ter stalnih in ob asnih delovnih telesih sveta. len Ko je svet konstituiran, imenuje izmed lanov komisijo za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. e komisija ni imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji seji. III. PRAVICE IN DOL}NOSTI LANOV SVETA len Pravice in dol~nosti lanov sveta so dolo ene z zakonom, statutom ob ine in tem poslovnikom. lani sveta imajo pravico in dol~nost udele~evati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih lani so. lani sveta se lahko udele~ujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. lan sveta ima pravico: predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen prora una, zaklju nega ra una in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu dolo eno, da jih sprejme svet na predlog ~upana, predlagati svetu obravnavo drugih vpraaanj iz njegove pristojnosti, glasovati o predlogih sploanih aktov ob ine, drugih aktov in odlo itev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej, predlagati kandidate za lane ob inskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je ob ina oziroma v katerih ima ob ina v skladu z zakonom svoje predstavnike. lan sveta ima dol~nost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, dr~avne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov prora unskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. lan sveta ima pravico do povra ila stroakov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela pla e za nepoklicno opravljanje funkcije ob inskega funkcionarja. len ( rtan) len Svetniake skupine, ki jih oblikujejo lani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali ve  kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu lanu sveta. Svet lahko odlo i, da imajo svetniake skupine pravico do povra ila materialnih stroakov. len lan sveta ima pravico zahtevati od ~upana, drugih ob inskih organov in ob inske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v ob inskem svetu in njegovih delovnih telesih. Ob inski organi iz prejanjega odstavka so dol~ni odgovoriti na vpraaanja lanov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. e lan sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. lan sveta ima pravico ~upanu ali tajniku ob ine (direktorju ob inske uprave) postaviti vpraaanje ter jima lahko da pobudo za ureditev dolo enih vpraaanj ali za sprejem dolo enih ukrepov iz njune pristojnosti. len lan sveta zastavlja vpraaanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna to ka dnevnega reda za vpraaanja in pobude lanov. Vpraaanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru ~upan ali za vodenje seje pooblaa eni pod~upan oziroma lan sveta na to opozori in lana sveta pozove, da vpraaanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. Ustno postavljeno vpraaanje ne sme trajati ve  kot tri minute, obrazlo~itev pobude pa ne ve  kot pet minut. Pisno postavljeno vpraaanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno. Pri obravnavi vpraaanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna ~upan in tajnik ob ine (direktor ob inske uprave). e sta ~upan ali tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) zadr~ana, dolo ita, kdo ju bo nadomea al in odgovarjal na vpraaanja in pobude. Na seji se odgovarja na vsa vpraaanja in pobude, ki so bila oddana do za etka seje ter na ustna vpraaanja dana ob obravnavi vpraaanj in pobud lanov sveta. e zahteva odgovor na vpraaanje podrobnejai pregled dokumentacije oziroma prou itev, lahko ~upan ali tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) odgovorita na naslednji seji. }upan ali tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) lahko na posamezna vpraaanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vpraaanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem lanom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. len e lan sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vpraaanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. e tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o emer odlo i svet z glasovanjem. e svet odlo i, da bo o zadevi razpravljal, mora ~upan uvrstiti to vpraaanje na dnevni red prve naslednje redne seje. len lan sveta se je dol~an udele~evati sej sveta in delovnih teles, katerih lan je. e ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega lan je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti ~upana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do za etka seje. e zaradi viaje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti ~upana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do za etka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogo e. IV. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udele~ba na seji len Svet dela in odlo a na sejah. Seje sveta sklicuje ~upan. }upan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, dolo enih s statutom ob ine, ter e to zahtevajo okolia ine, mora pa jih sklicati najmanj atirikrat letno. }upan lahko skli e redno sejo sveta, preden je kon ana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more za eti, dokler ne kon a prejanje redne seje. len Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se poalje lanom najkasneje sedem dni pred dnevom, dolo enim za sejo. Skupaj z vabilom se poalje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se lahko poalje tudi kasneje, e je vsebina gradiva nujno potrebna pri odlo anju o to ki dnevnega reda. Vabilo za sejo sveta se poalje ~upanu, pod~upanu, tajniku ob ine (direktorju ob inske uprave) ter predstavnikom medijev. Vabila iz prejanjih dveh odstavkov se poaljejo po poati ali izro ijo osebno v fizi ni obliki na papirju, e tako s pisno izjavo naro i prejemnik pa lahko tudi na zgoa enki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski poati. len Izredno sejo sveta skli e ~upan na zahtevo najmanj etrtine lanov sveta. Izredno sejo sveta lahko skli e tudi ~upan sam, kadar gre za zadeve, ki jih ni mogo e odlagati in ni pogojev za sklic redne seje. V zahtevi lanov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti prilo~eno gradivo o zadevah, o katerih naj svet odlo a, e lani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva ~upanu in ob inski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. Izredno sejo sveta skli e ~upan. e izredna seja sveta, ki so jo zahtevali lani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predlo~itve pisne obrazlo~ene zahteve za sklic s prilo~enim ustreznim gradivom, jo lahko skli ejo lani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaa eni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi lan sveta, ki ga dolo ijo lani, ki so sklic izredne seje zahtevali. Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vro eno lanom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se poalje v skladu z 21. lenom tega poslovnika. e razmere terjajo druga e, se lahko izredna seja sveta skli e v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi lani sveta in se seje lahko udele~ijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predlo~i tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. e svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skli e nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. len Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogo e odlo ati o prora unu in zaklju nem ra unu ob ine, o sploanih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob inski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finan ne obveznosti ob ine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizi ni ali elektronski obliki vro enega vabila s prilo~enim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z glasovanjem na glasovnici, vrnjeni v fizi ni obliki ali glasovanjem po elektronski poati. Glede na na in izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (to en datum in as trajanja seje, to je do katere ure se ateje trajanje seje). Dopisna seja je sklep na, e je bilo vabilo poslano vsem lanom sveta, od katerih jih je osebno vro itev potrdilo ve  kot polovica. `teje se, da so osebno vro itev potrdili lani, ki so glasovali. Predlog sklepa, ki je predlo~en na dopisno sejo je sprejet, e so za sklep glasovali vsi lani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. e je kateri izmed lanov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se to ka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, dolo enih s tem poslovnikom, vsebovati ae potrdila o osebni vro itvi vabil lanom sveta oziroma ugotovitev, koliko lanov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. len Na seje sveta se vabijo poro evalci za posamezne to ke dnevnega reda, ki jih dolo i ~upan oziroma tajnik ob ine (direktor ob inske uprave). Vabilo se poalje tudi vsem, katerih navzo nost je, glede na dnevni red seje, potrebna. len Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi ~upan. Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi lani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne to ke dnevnega reda lahko predlaga posamezen lan sveta ali svetniaka skupina. V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le to ke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so dolo eni s tem poslovnikom. Na dnevni red ni mogo e uvrstiti akta, e ae ni kon an postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odlo a svet na za etku seje. Svet ne more odlo iti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, e lanom ni bilo predlo~eno gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stalia a ~upan, kadar ta ni bil predlagatelj, e gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo ae ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali e svet odlo i druga e. len Sejo sveta vodi ~upan. }upan lahko za vodenje sej sveta pooblasti pod~upana ali drugega lana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujo i). e nastopijo razlogi, zaradi katerih ~upan ali predsedujo i ne more voditi ~e sklicane seje, jo vodi pod~upan, e pa tudi to ni mogo e, jo vodi najstarejai lan sveta. Izredno sejo sveta, ki jo skli ejo lani sveta, ker ~upan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi lan sveta, ki ga pooblastijo lani sveta, ki so sklic seje zahtevali. len Seje sveta so javne. Javnost seje se zagotavlja z navzo nostjo ob anov in predstavnikov sredstev javnega obvea anja na sejah sveta. Osebe, ki niso osebno vabljene na sejo, so na seji lahko navzo e na podlagi predhodne najave prisotnosti ~upanu najkasneje en dan pred sejo. Predstavnike sredstev javnega obvea anja v ob ini in ob ane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je prilo~eno gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani ob ine ali na drug krajevno obi ajen na in. Sredstvom javnega obvea anja se poalje ae obvestilo po elektronski poati. Predsedujo i mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. e ob an, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obvea anja moti delo sveta, ga predsedujo i najprej opozori, e tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. len }upan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne to ke dnevnega reda, e to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega zna aja. Kadar svet sklene, da bo izklju il javnost oziroma kako to ko dnevnega reda obravnaval brez navzo nosti javnosti, odlo i, kdo je lahko poleg ~upana, predsedujo ega in lanov sveta navzo  na seji. 2. Potek seje len Ko predsedujo i za ne sejo, obvesti svet, kdo izmed lanov sveta mu je sporo il, da je zadr~an in se seje ne more udele~iti. Predsedujo i nato ugotovi, ali je svet sklep en. Predsedujo i obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. Na za etku seje lahko predsedujo i poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vpraaanji. len Svet na za etku seje dolo i dnevni red. Pri dolo anju dnevnega reda svet najprej odlo a o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razairi in nato o morebitnih predlogih za skrajaanje rokov, zdru~itev obravnav ali hitri postopek. Predlagatelj to ke dnevnega reda lahko to ko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku to ke svet ne razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik to ke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj to ke, svet o tem razpravlja in glasuje. Predlogi za razairitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, e so razlogi nastali po sklicu seje in e je bilo lanom sveta izro eno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razairitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. Po sprejetih posameznih odlo itvah za umik oziroma za razairitev dnevnega reda da predsedujo i na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. len V nadaljevanju svet odlo a o sprejemu zapisnika prejanje seje. lan sveta lahko da pripombe k zapisniku prejanje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejanje seje odlo i svet. Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. len Posamezne to ke dnevnega reda se obravnavajo po dolo enem (sprejetem) vrstnem redu. Mandatne zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi to kami dnevnega reda in se uvrstijo takoj za to ko potrditev zapisnika. Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih to k dnevnega reda, e med potekom seje nastopijo okolia ine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred to ko dnevnega reda, na katero je uvra eno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno obrazlo~iti. len Na za etku obravnave vsake to ke dnevnega reda lahko poda ~upan ali oseba, ki jo dolo i ~upan oziroma predlagatelj, kadar to ni ~upan, dopolnilno obrazlo~itev. Dopolnilna obrazlo~itev sme trajati najve  petnajst minut, e ni s tem poslovnikom druga e dolo eno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dol~an podati dopolnilno obrazlo~itev. e ni ~upan predlagatelj, poda ~upan ali pod~upan oziroma tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazlo~itev ~upanovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata najve  po deset minut. Potem dobijo besedo lani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega lana lahko traja najve  sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen lan iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj asa, vendar ne ve  kot petnajst minut. Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna, sicer jo lahko predsedujo i prepove. Replike smejo trajati najve  tri minute. Ko je vrstni red priglaaenih razpravljavcev iz rpan, predsedujo i vpraaa, ali ~eli ae kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. len Razpravljavec sme govoriti le o vpraaanju, ki je na dnevnem redu in o katerem te e razprava, h kateri je predsedujo i pozval. e se razpravljavec ne dr~i dnevnega reda ali prekora i as za razpravo, ga predsedujo i opomni. e se tudi po drugem opominu ne dr~i dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujo i lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odlo i svet brez razprave. len lanu sveta, ki ~eli govoriti o kraitvi poslovnika ali o kraitvi dnevnega reda, da predsedujo i besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsedujo i pojasnilo glede kraitve poslovnika ali dnevnega reda. e lan ni zadovoljen s pojasnilom, odlo i svet o tem vpraaanju brez razprave. e lan zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni to na in je povzro ila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujo i besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora lan omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati ve  kot pet minut. len Ko predsedujo i ugotovi, da ni ve  priglaaenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni to ki dnevnega reda. e je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odlo itev ali stalia a, se razprava o taki to ki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predlo~itvi teh predlogov. Predsedujo i lahko med sejo prekine delo sveta tudi, e je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaklju eni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujo i dolo i, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujo i prekine delo sveta, e ugotovi, da seja ni ve  sklep na, e so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. e je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni ve  sklep na, sklep nosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujo i sejo kon a. len Seje sveta morajo biti na rtovane tako, da praviloma ne trajajo ve  kot atiri ure. Predsedujo i na seji lahko odredi petnajstminutni odmor. Odmor lahko predsedujo i odredi tudi na obrazlo~en predlog posameznega ali skupine lanov sveta, ~upana ali predlagatelja, e je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stalia , dodatnih obrazlo~itev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja najve  30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne to ke najve  dvakrat. e kdo od upravi encev predlaga dodatni odmor po iz rpanju mo~nosti iz prejanjega odstavka, svet odlo i, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugi . len e svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni kon al razprave ali e ni pogojev za odlo anje ali e svet o zadevi ne ~eli odlo iti na isti seji, se razprava oziroma odlo anje o zadevi prelo~i na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odlo i, e asovno ni uspel obravnavati vseh to k dnevnega reda. Ko so vse to ke dnevnega reda iz rpane, je seja sveta kon ana. 3. Vzdr~evanje reda na seji len Za red na seji skrbi predsedujo i. Na seji sveta ne sme nih e govoriti, dokler mu predsedujo i ne da besede. Predsedujo i skrbi, da govornika nih e ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu se~e v besedo le predsedujo i. Na sejah ni dovoljeno nepooblaa eno snemanje z avdio ali video napravami, prenosnimi telefoni ali drugimi napravami za snemanje. len Za kraitev reda na seji sveta sme predsedujo i izre i naslednje ukrepe: opomin, odvzem besede, odstranitev s seje ali z dela seje. len Opomin se lahko izre e lanu sveta, e govori, eprav ni dobil besede, e sega govorniku v besedo, ali e na kak drug na in krai red na seji. Odvzem besede se lahko izre e govorniku, e s svojim govorom na seji krai red in dolo be tega poslovnika in je bil na tej seji ~e dvakrat opominjan, naj spoatuje red in dolo be tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izre e lanu sveta oziroma govorniku, e kljub opominu ali odvzemu besede krai red na seji, tako da onemogo a delo sveta. lan sveta oziroma govornik, ki mu je izre en ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. len Predsedujo i lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udele~enec, ki krai red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogo a nemoten potek seje. e je red hudo kraen, lahko predsedujo i odredi, da se odstranijo vsi posluaalci. len e predsedujo i z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 4. Odlo anje len Svet veljavno odlo a, e je na seji navzo ih ve ina vseh lanov sveta, to je ve  kot polovica. Navzo nost se ugotavlja na za etku seje, pred vsakim glasovanjem in na za etku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Za sklep nost je odlo ilna dejanska navzo nost lanov sveta v sejni sobi (dvorani) na na in, kot velja za glasovanje. Preverjanje sklep nosti lahko zahteva vsak lan sveta ali predsedujo i kadarkoli. len Predlagana odlo itev je na sklep ni seji sveta sprejeta, e se je ve ina lanov sveta, ki so glasovali, izrekla ZA njen sprejem oziroma e je ZA sprejem glasovalo toliko lanov, kot to za posamezno odlo itev dolo a zakon. len Svet praviloma odlo a z javnim glasovanjem. S tajnim glasovanjem lahko svet odlo a, e tako sklene pred odlo anjem o posamezni zadevi oziroma vpraaanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da ~upan ali vsak lan sveta. len Glasovanje se opravi po kon ani razpravi o predlogu, o katerem se odlo a. Predsedujo i pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. lan sveta ima pravico obrazlo~iti svoj glas, razen e ta poslovnik ne dolo a druga e. Obrazlo~itev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati najve  dve minuti. K glasovanju pozove predsedujo i lane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo ZA sprejem predlagane odlo itve, po zaklju enem opredeljevanju za sprejem odlo itve pa ae, da se opredelijo PROTI sprejemu predlagane odlo itve. Vsak lan glasuje o isti odlo itvi samo enkrat, razen e je glasovanje v celoti ponovljeno. Predsedujo i po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. len Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim izjavljanjem. Poimensko glasujejo lani sveta, e svet tako odlo i na predlog predsedujo ega ali najmanj ene etrtine vseh lanov sveta. lane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve rke njihovih priimkov. lan glasuje tako, da glasno izjavi ZA ali PROTI. O poimenskem glasovanju se piae zaznamek tako, da se pri vsakem lanu sveta zapiae, kako je glasoval, ali pa se zabele~i njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. len Tajno se glasuje z glasovnicami. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri- lanska komisija, ki jo vodi predsedujo i. Dva lana dolo i svet na predlog predsedujo ega. Administrativno-tehni na opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) ali javni uslu~benec, ki ga dolo i tajnik (direktor ob inske uprave). Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je lanov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z ~igom, ki ga uporablja svet. Pred za etkom glasovanja dolo i predsedujo i as glasovanja. Komisija vro i glasovnice lanom sveta in sproti ozna i, kateri lan je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je dolo en za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odlo a, in praviloma opredelitev ZA in PROTI. ZA je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, PROTI pa na levi. Glasuje se tako, da se obkro~i besedo ZA ali besedo PROTI. Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne atevilke, imena in priimke kandidatov, e jih je ve  po abecednem redu prvih rk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkro~i zaporedno atevilko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se ~eli glasovati in najve  toliko zaporednih atevilk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. Ko lan sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. len Ko je glasovanje kon ano, komisija ugotovi izid glasovanja. Poro ilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o: datumu in atevilki seje sveta, predmetu glasovanja, sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih lanov, atevilu razdeljenih glasovnic, atevilu oddanih glasovnic, atevilu neveljavnih glasovnic, atevilu veljavnih glasovnic, atevilu glasov ZA in atevilu glasov PROTI oziroma pri glasovanju o kandidatih, atevilu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano ve ino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. Predsedujo i takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. len e lan sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odlo i svet brez razprave na predlog lana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujo ega. O isti zadevi je mogo e glasovati najve  dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. 5. Zapisnik seje sveta len O vsaki seji sveta se piae zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzo nosti lanov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti lanov sveta in razlogih zanjo, o udele~bi vabljenih, predstavnikov javnosti in ob anov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odlo itvah predsedujo ega in sveta ter o stalia ih statutarno pravne komisije o postopkovnih vpraaanjih. Zapisniku je treba predlo~iti original vabila in gradivo, ki je bilo predlo~eno oziroma obravnavano na seji. len Seja sveta se zvo no snema. Zvo ni posnetek je namenjen za sestavo zapisnika seje. Zvo ni zapis seje se hrani do potrditve zapisnika te seje. Na zahtevo prisotnih na seji se opravi dobesedni prepis zvo nega zapisa za dolo en del seje. lan sveta in drug udele~enec javne seje, e je za to dobil dovoljenje predsedujo ega, ima pravico posluaati zvo ni zapis seje. Posluaanje se opravi v prostorih ob inske uprave ob navzo nosti pooblaa enega javnega uslu~benca. len Za zapisnik seje sveta skrbi tajnik ob ine (direktor ob inske uprave). Tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslu~benca. Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejanje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak lan sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odlo i svet. e so pripombe sprejete, se zapiaejo v zapisnik ustrb* . : j v 򷦕veTC2 hA"hyCJOJQJ^JaJ hPDhwCJOJQJ^JaJ hPDhCJOJQJ^JaJ hPDhPDCJOJQJ^JaJ hPDhCJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJ hA"h-CJOJQJ^JaJ hA"hNYCJOJQJ^JaJh)CJOJQJ^JaJh'lCJOJQJ^JaJ h9-h9-CJOJQJ^JaJh9-CJOJQJ^JaJh 0~CJOJQJ^JaJ4 6 8 \   i & p@ P !gdNY $ & p@ P !`a$gd6 $ & p@ P !`a$gd-i & p@ P !gd;$ & p@ P !a$gd;$a$gdy  " $ 2 4 8 Z \ | ~ ޱvvh]N<#h04hv'5CJOJQJ^JaJhv'5CJOJQJ^JaJh65OJQJ^Jh04hNY5OJQJ^Jh04h D25OJQJ^Jh04hy5OJQJ^Jh04h-5OJQJ^J h04h-CJOJQJ^JaJ hA"hyCJOJQJ^JaJhttCJOJQJ^JaJhPDCJOJQJ^JaJ hA"hNYCJOJQJ^JaJ hA"h-CJOJQJ^JaJ    l 0 D N | J T  @~8pTd˺ܩ˺ܺܘܩܩܘܩܩܩܩv h04h]z>CJOJQJ^JaJ h04hyCJOJQJ^JaJ h04h;CJOJQJ^JaJ h04h}ECJOJQJ^JaJ h04h D2CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ*   j & F & p@ P !gd D2$ & F & p@ P !a$gd D2$ & p@ P !a$gd;$ & p@ P !a$gd}E$ & F & p@  !a$gd D2 prRT<>V$ & p@ P !a$gd0 & p@ P !gd}E$a$gdK$ & p@ P !a$gd%$ & F & p@ P !a$gd D2 "n6Xb\|~Ͼ|kZkIkkZk h04h04CJOJQJ^JaJ h04h` CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04hO5CJOJQJ^JaJh0CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h D2CJOJQJ^JaJ h04hOCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h}ECJOJQJ^JaJhNS%CJOJQJ^JaJVXb|~JL & p@ P !gd\0+$ & p@ P !a$gdO$ & F & p@ P !a$gd D2 & p@ P !gd;JLR8~ͼͼުtcRA h04h^CJOJQJ^JaJ h04hZCJOJQJ^JaJ h04h]z>CJOJQJ^JaJ#h04h\0+5CJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hy5CJOJQJ^JaJ h04h` CJOJQJ^JaJ h04hOCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h\0+CJOJQJ^JaJ:<dBDFH"`bdfF T V X Z ͻ͙͙ͪw͈͙ͪf͙͈͙f͈ h04h ECJOJQJ^JaJ h04hWCJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04h\0+CJOJQJ^JaJ h04h D2CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hOCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h;CJOJQJ^JaJ#:FdX d!f!p!$ & F & p@ P !a$gd_X $ & F a$gd\0+ & p@ P !gdO$ & F & p@ P !a$gd D2$ & p@ P !a$gdO d!f!p!6"<"##N$b$r$$$$$$>%X%&&:*N,P,Z,,.-̻޻޻udu޻޻SDdh@S5CJOJQJ^JaJ h04h_XCJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04hbCJOJQJ^JaJ#h04h?g6CJOJQJ^JaJ#h04h\0+6CJOJQJ^JaJ h04h\0+CJOJQJ^JaJ h04h?gCJOJQJ^JaJ#h04hO5CJOJQJ^JaJ h04hOCJOJQJ^JaJ h04hZCJOJQJ^JaJp!##$$'':*<*L,N,Z,..0.r & p@ P !gdO$ & F & p@ P !a$gd_X$ & p@ P !a$gd_X$ & p@ P !a$gdO$ & p@ P !a$gdW .-n-./ 44444r5t555667 77777778*888929J9b9f9޼ުވވwwfUޙވ h04h]z>CJOJQJ^JaJ h04hbCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h_XCJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ#h04hO5CJOJQJ^JaJ h04h JCJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04hOCJOJQJ^JaJ h04h` CJOJQJ^JaJ0...00444r5t56677799$ & F & p@ P !a$gd_X & p@ P !gd;$ & p@ P !a$gd;$ & p@ P !a$gdOf999999999:&:::::;;<<<<<<>>X?b???@(@f@@̺uudSSS h04h JCJOJQJ^JaJ h04h_XCJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hOCJOJQJ^JaJ#h04hO7CJOJQJ^JaJ h04hyCJOJQJ^JaJ 9999::<<<B>>?h@ZBqqqqq$ & F & p@ P !a$gd J$ & p@ P !a$gdE $ & F & p@ P !a$gd_X & p@ P !gd; & p@ P !gd J @@ZB\BBCCJCCC^D`DLEVEEEEEF F FFlFvFHG`GbGdG޼޼ޭq_N h04h CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJhXnCJOJQJ^JaJ hXnhXnCJOJQJ^JaJhSE+CJOJQJ^JaJh-5CJOJQJ^JaJh*`5CJOJQJ^JaJ h04hWCJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJZB\B^D`DEEE F FFrR$ & F & p@ P !a$gd_X$ & p@ P !a$gdXn$ & p@ P !a$gdSE+ & F & p@ P !gd{$ & p@ P !a$gdu$ & p@ P !a$gdE FbGdGHH"HIIpKrKMM"MMMNN & p@ P !gdu$ & F & p@ P !a$gd_X & p@ P !gd-$ & p@ P !a$gdE dGfGHHH"HHHXIIIIJBJJ KpKrKM"MMMNNNOOOP&P(P4P>PPP޻ުޙވwޙވ޻ވވwfwUfވ h04h+\uCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ h04huCJOJQJ^JaJ h04hbCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h_XCJOJQJ^JaJ!NPPQQBRDRFTHTVV:YCJOJQJ^JaJ h04hbCJOJQJ^JaJ h04hRTCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ`bcccNfPfBgDgii i"ig$ & p@ P !a$gdu$a$gdRT$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdE $ & p@ P !a$gd|C NfPfnfxffff g g@gBgDgggXhhi i"i.i0i8i:iTiiiiiiiiiii޿ͿޱޠގoooaoooohCJOJQJ^JaJ h04h(}CJOJQJ^JaJh(}CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJh04CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ!ij j jj"jzjjjjjllllmmfmmoopp6p@pppp qq>q@qDqFq±±~±m±±±~_mh4|QCJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ h04hyCJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h(}CJOJQJ^JaJh(}CJOJQJ^JaJhhTCJOJQJ^JaJ!"ijjllppDqFqDuFuPuwwzz||~~$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd(}FqJqqqr*sTss"tPtDuFuPuuv2vLwwwwxFxxxx$y&yXy޼޼ޫ͈͈zl͈͈^P^hOaCJOJQJ^JaJh47dCJOJQJ^JaJh'CJOJQJ^JaJh~CJOJQJ^JaJ h04hRTCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJXyZybyy`||6}N}}}~~~~<ڀހͼxgVggG5#h04h-5CJOJQJ^JaJh@S5CJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hE CJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04huCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hRTCJOJQJ^JaJh47dCJOJQJ^JaJ&h04h47dh47dCJOJQJ^JaJ~܀ހ ",.$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdu$ & p@ P !a$gdRTpȁb ",.^t*npz6@޿ޮޜ޿޿޿ދ޿޿}oދދޜ޿ah-CJOJQJ^JaJh%CJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJ h04h|CCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJh,CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ&npzbdnxz$ & p@ P !a$gdu$a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdRTtԌތ@Bdn ^vzЏ4Lp|(޼޼ު޼ޙދzlzlzlz^zlM h04hDCJOJQJ^JaJh'CJOJQJ^JaJhDCJOJQJ^JaJ hDhDCJOJQJ^JaJhxCJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hCJOJQJ^JaJ(*@ FHJƔؕh~4ӱӣӕӃraPaӃ h04hzfWCJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJhxCJOJQJ^JaJ h04h^CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJhECJOJQJ^JaJh1lLCJOJQJ^JaJ HJ֕ؕ46$ & p@ P !a$gdzfW$ & p@ P !a$gdu$ & p@ P !a$gdRT $ & Fa$gdRT$a$gdu$a$gdRT 46@™:< "ڢXZd`b\^ШʹʗʗۆxjjYxKʗh>CJOJQJ^JaJ hhCJOJQJ^JaJhnCJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJ h04hCJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04h 5CJOJQJ^JaJ6@:< <>&(46<$a$gd$ & p@ P !a$gd$ & p@ P !a$gdu$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT<>XZdtv`b\^$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdu$ & p@ P !a$gdШ@~Ȫpr֭6ήخƯ&&(ƳȳXﭿzпzlп^hnCJOJQJ^JaJh,CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ hnh-CJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJh%CJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJȪprƳȳ^`jd$ & p@ P !a$gdu$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdRTXZµT`jvdfȹ 68x FHJJ<>VXt޻ުޙުުވު޻ު޻ޙzުzzhnCJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ h04huCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ0df 68HJ<>$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdu$ & p@ P !a$gdRThr ^lvhjtv.0:пzᮋhz#h04hzfW5CJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJhnCJOJQJ^JaJ#tv.0:$ & p@ P !a$gdzfW$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT(.0:t~VXPZ*,6@@JООЍ|kZk|k|Я h04h!CJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04hzfWCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJh@S5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hl^CJOJQJ^JaJhl^CJOJQJ^JaJ(.0:VX*,>@$ & p@ P !a$gd&H$ & F & p@ P !a$gdzfW$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT@J`bl,.8$ & p@ P !a$gdD*$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRTbl,.8f￮zi[J h04hnCJOJQJ^JaJh>CJOJQJ^JaJ h04h"CJOJQJ^JaJ h04hD*CJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ hnhD*CJOJQJ^JaJhnCJOJQJ^JaJ hnh-CJOJQJ^JaJfp 6@jZ\fh пޮﮋziXG h04h CJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04h%CJOJQJ^JaJ h04hD*CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hL7CJOJQJ^JaJh%$SCJOJQJ^JaJ h04h5|CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJZ\f(jl.0:$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H(hjlv<F0:FJT>ͼ͚͉ͫx͚xgx͚gxͼx͉ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04hD*CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h>CJOJQJ^JaJ h04h5|CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJh@S5CJOJQJ^JaJ':HJT(*(* $ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT>lX(*Z\(*p npRTdn,jln޿ޮ޿ޝޝޝތޝޮޝޝޝތziޝ h04h&HCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJh,CJOJQJ^JaJ h04hD*CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ' npRTln 4$ & F & p@ P !a$gdD*$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRTn \^<> .02VjtVXDHj޼޼ވwޚވ h04hxCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04h%4CJOJQJ^JaJ h04hgcCJOJQJ^JaJ h04hD*CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h5|CJOJQJ^JaJ*P0hjtVXFH$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdD* jtvxJT2ʹʆucUGU9Uhsy CJOJQJ^JaJh%$SCJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJ#h04hgc5CJOJQJ^JaJ h04h%4CJOJQJ^JaJ h04hfpCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hgcCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJHvxoo$ & p@ P !a$gd%4$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gd* PR\ "vx68ĎƎTV$ & p@ P !a$gd&H$ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gdRTf(LPR\~<|޼ޫwfXwG6 h04hpCJOJQJ^JaJ h04h%4CJOJQJ^JaJhMA]CJOJQJ^JaJ hQ>h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04hgc5CJOJQJ^JaJ h04hk]'CJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJ h04hfpCJOJQJ^JaJ h04hgcCJOJQJ^JaJ h04hCJOJQJ^JaJ^    "Ċ&Fvx468BLz,|n\#h04h-5CJOJQJ^JaJh-CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJhf\CJOJQJ^JaJ h04h%4CJOJQJ^JaJhMA]CJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJU h04h&CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ$ezne spremembe. Sprejeti zapisnik podpiaeta predsedujo i sveta, ki je sejo vodil in tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) oziroma pooblaa eni javni uslu~benec, ki je vodil zapisnik. Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh ob ine ali na drug krajevno obi ajen na in. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. lane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujo i. len Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, dolo i svet na podlagi zakona s posebnim aktom. Izvirniki odlokov, sploanih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ob inske uprave. len lan sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, e je to potrebno zaradi izvraevanja njegove funkcije. Vpogled odredi tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) na podlagi pisne zahteve lana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odlo i o vpogledu ~upan v skladu z zakonom in aktom sveta. 6. Strokovna in administrativno tehni na opravila za svet len Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren tajnik ob ine (direktor ob inske uprave). Tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) organizira strokovno in tehni no pripravo gradiv za potrebe sveta in dolo i javnega uslu~benca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, e ni za to s sistemizacijo delovnih mest v ob inski upravi dolo eno posebno delovno mesto. 7. Delovna telesa sveta len Svet ima komisijo za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih lanov. Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja ima 3 lane. Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: svetu predlaga kandidate za lane delovnih teles sveta, ob inskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, opravlja naloge v zvezi s prepre evanjem korupcije, svetu ali ~upanu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vpraaanji v ob ini, ki so v pristojnosti sveta, pripravlja predloge odlo itev sveta v zvezi s pla ami ter drugimi prejemki ob inskih funkcionarjev, lanov ob inskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvrauje odlo itve sveta, obravnava druga vpraaanja, ki ji jih dolo i svet. len Svet ustanovi stalne ali ob asne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega podro ja v skladu s statutom ob ine in tem poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora una in zaklju nega ra una prora una in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob ine dolo eno, da jih sprejme svet na predlog ~upana. Odbori in komisije obravnavajo predloge aktov in drugih odlo itev iz svoje pristojnosti. Obravnavo so dol~ni opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stalia e in predloge pisno predlo~iti ~upanu, predsedujo emu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim sploanim aktom morajo predlo~iti najkasneje do za etka obravnave predloga sploanega akta. len Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom ob ine so naslednji odbori in komisija: odbor za negospodarske dejavnosti, odbor za gospodarske dejavnosti, finance in prora un, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in prostor, statutarno - pravna komisija. len Odbor za negospodarske dejavnosti ima 3-5 lanov. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odlo itev iz pristojnosti ob ine na podro ju negospodarskih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stalia e s predlogom odlo itve. len Odbor za gospodarske dejavnosti, finance in prora un ima 3-5 lanov. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odlo itev iz pristojnosti ob ine na podro ju gospodarskih dejavnosti, financ in prora una, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stalia e s predlogom odlo itve. len Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in prostor ima 3-5 lanov. Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odlo itev iz pristojnosti ob ine na podro ju kmetijstva, gozdarstva, okolja in prostora, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stalia e s predlogom odlo itve. len Statutarno pravna komisija sveta ima tri lane. Komisija obravnava predlog statuta ob ine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stalia e glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom ob ine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti ob ine. Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta ob ine in poslovnika sveta ter obvezno razlago dolo b sploanih aktov ob ine. Med dvema sejama sveta ali v asu seje, e tako zahteva predsedujo i sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta in statut ob ine. len Ob asna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim dolo i naloge delovnega telesa in atevilo lanov ter opravi imenovanje. len lane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja izmed svojih lanov, lahko pa tudi izmed drugih ob anov, vendar najve  polovico lanov, e ta poslovnik ne dolo a druga e. Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih lanov. Prvo sejo odbora skli e ~upan. lanstvo v komisiji ali odboru sveta ni zdru~ljivo s lanstvom v nadzornem odboru ob ine ali z delom v ob inski upravi. len Svet in ~upan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se dolo i njihova sestava in naloge. len Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stalia a in predloge v ob inskem svetu. Seje delovnih teles se skli ejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo ~upana. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano lanom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odlo itve, e je na seji navzo a ve ina njegovih lanov, svoje odlo itve, mnenja, stalia a in predloge pa sprejema z ve ino opredeljenih glasov navzo ih lanov. Glasovanje v delovnem telesu je javno. Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo dolo ila tega poslovnika, ki se nanaaajo na delo sveta. len Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslu~benci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odlo itev sveta, ki jih dolo i predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. V. AKTI SVETA 69. a len Pri oblikovanju aktov ob ine je potrebno omogo iti sodelovanje javnosti. 1. Sploane dolo be len Svet sprejema statut ob ine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: poslovnik ob inskega sveta, prora un ob ine in zaklju ni ra un, planske in razvojne akte ob ine ter prostorske izvedbene akte, odloke, odredbe, pravilnike, sklepe. Svet sprejema tudi stalia a, priporo ila, poro ila, obvezne razlage dolo b statuta ob ine in drugih sploanih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom ob ine. Vsebina sploanih aktov ob ine je dolo ena z zakonom in statutom ob ine. len Prora un ob ine in zaklju ni ra un prora una, odloke ter druge sploane akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako dolo eno, predlaga svetu v sprejem ~upan. Komisije in odbori sveta ter vsak lan sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. Najmanj pet odstotkov volivcev v ob ini lahko v skladu z zakonom in statutom ob ine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev sploanega akta. len Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje ~upan. Izvirnike aktov sveta se ~igosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ob inske uprave. 2. Postopek za sprejem odloka len Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo lenov in obrazlo~itev. Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in na ela odloka ter oceno finan nih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu prilo~eno tudi grafi no ali kartografsko gradivo. e je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali lan sveta poalje predlog odloka ~upanu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. len Predlagatelj dolo i svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. }upan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. len Predlog odloka se poalje lanom sveta sedem dni pred dnem, dolo enim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. len V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in na elih ter temeljnih reaitvah predloga odloka. Po kon ani obravnavi svet z ve ino opredeljenih glasov navzo ih lanov sprejme stalia a in predloge o odloku. e svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. Po kon ani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odlo i svet s sklepom. len Pred za etkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri emer na primeren na in upoateva stalia a in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. len V drugi obravnavi predloga odloka lahko lani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in lenov predloga odloka v obliki amandmaja. }upan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje lanov sveta k vsakemu predlogu odloka. Amandma mora biti predlo~en lanom sveta v pisni obliki z obrazlo~itvijo najmanj tri dni pred dnem, dolo enim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena etrtina vseh lanov sveta. e amandma ni predlo~en v pisni obliki ali je brez obrazlo~itve, ga predsedujo i ne sme dati v razpravo in odlo anje. }upan lahko predlaga amandma na amandma lanov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vlo~iti pisno. Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. len Amandma, len odloka in odlok v celoti so sprejeti, e se zanje opredeli ve ina lanov sveta, ki glasujejo. O vsakem amandmaju se glasuje posebej. len Statut ob ine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. Prora un ob ine sprejema svet po postopku, dolo enem s tem poslovnikom. O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odlo a svet na eni obravnavi, e zakon ne dolo a druga e. len Svet mora do prenehanja mandata svojih lanov praviloma zaklju iti vse postopke o predlaganih sploanih aktih ob ine. Postopki sprejemanja aktov, ki so se za eli v prejanjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen: e sta v novem mandatu ponovno izvoljena ~upan ali lan sveta, ki sta bila predlagatelja v prejanjem mandatu, e predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejanjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni ~upan ali lan svet. Evidenco o nedokon anih postopkih sprejemanja aktov vodi ob inska uprava. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov len Kadar to zahtevajo izredne potrebe ob ine ali naravne nesre e, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage dolo b sploanih aktov ob ine. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odlo i svet na za etku seje pri dolo anju dnevnega reda. e svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo dolo be tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so dolo eni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. Pri hitrem postopku se zdru~ita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. Pri hitrem postopku je mogo e predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. 4. Skrajaani postopek za sprejem odlokov len Svet lahko na obrazlo~en predlog predlagatelja odlo i, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega sploanega akta, ki se sprejema na enak na in, e gre: za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, prenehanje veljavnosti sploanega akta ali njegovih posameznih dolo b v skladu z zakonom, uskladitve z zakonom, dr~avnim prora unom ali drugimi predpisi dr~ave oziroma ob ine, spremembe in dopolnitve v zvezi z odlo bami ustavnega sodia a, pre ia ena besedila aktov. Odlo itev iz prejanjega odstavka ne more biti sprejeta, e ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzo ih lanov sveta. Po kon ani prvi obravnavi lahko vsak lan sveta predlaga, da svet spremeni svojo odlo itev iz prvega odstavka tega lena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odlo i svet takoj po vlo~itvi predlog. V skrajaanem postopku se amandmaji vlagajo samo k lenom sploanega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. len Statut, odloki in drugi predpisi ob ine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga dolo i statut ob ine in pri nejo veljati petnajsti dan po objavi, e ni v njih druga e dolo eno. V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odlo i svet. 5. Postopek za sprejem prora una len S prora unom ob ine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe ob ini. Prora un se sprejme za prora unsko leto, ki se za ne in kon a hkrati s prora unskim letom za dr~avni prora un. len Predlog prora una ob ine mora ~upan predlo~iti svetu najkasneje v tridesetih dneh po predlo~itvi dr~avnega prora una dr~avnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predlo~i ~upan predlog prora una najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. }upan poalje vsem lanom sveta predlog prora una ob ine z vsemi sestavinami, ki jih dolo a zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog prora una predstavljen in opravljena sploana razprava. Po predstavitvi predloga prora una opravi svet sploano razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. e svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stalia a in predloge ter nalo~i ~upanu, da v roku sedem dni predlo~i svetu popravljen predlog prora una z obrazlo~itvijo, kako so stalia a in predlogi sveta v njem upoatevani. e svet po ponovni obravnavi predloga prora una ne poalje v javno razpravo, ga skupaj s stalia i in predlogi sveta poalje v javno razpravo ~upan. len Predlog prora una mora biti v javni razpravi najmanj sedem dni. V asu javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog prora una tako, da sklep o javni razpravi in predlog prora una objavi na spletnih straneh ob ine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih ob ine. Ob ina objavi na in in rok za vlaganje pripomb in predlogov ob anov k predlogu ob inskega prora una na svojih spletnih straneh ali na drug krajevno obi ajen na in. len V asu javne razprave obravnavajo predlog prora una delovna telesa sveta in zainteresirana javnost. Pripombe in predlogi k predlogu prora una se poaljejo ~upanu. Predsedniki delovnih teles sveta lahko v asu javne razprave zahtevajo, da ~upan in predstavniki ob inske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog prora una ob ine. len Najkasneje v petnajstih dneh po kon ani javni razpravi o predlogu prora una pripravi ~upan dopolnjeni odlok o prora unu ob ine ter skli e sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. Na dopolnjen predlog prora una in odlok o prora unu ob ine lahko lani sveta vlo~ijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vlo~ijo pri ~upanu. Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejanjega odstavka upoatevati pravilo o ravnovesju med prora unskimi prejemki in izdatki in v obrazlo~itvi navesti, iz katere postavke prora una se zagotovijo sredstva in za kakaen namen. len Pred za etkom obravnave predloga prora una ob ine in odloka o prora unu ob ine ~upan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upoateval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazlo~i zakaj jih ni upoateval. Pisna obrazlo~itev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga prora una. V nadaljevanju ~upan poro a svetu o prejetih amandmajih k predlogu prora una in odloku o prora unu ob ine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poro ilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazlo~itev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve prora unskega ravnovesja. Predsedujo i oziroma ~upan ugotovi, kateri amandmaji so vlo~eni in pozove ~upana, da se izjavi oziroma se ~upan izjavi o tem ali bo vlo~il amandma na katerega od vlo~enih amandmajev ter v kolikanem asu. e ~upan izjavi, da bo vlo~il amandma na amandma, se seja prekine za as, ki je potreben za oblikovanje in predlo~itev amandmaja lanom sveta. Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej, tako da se najprej glasuje o amandmaju ~upana na amandma, e ta ni sprejet pa ae o amandmaju, ki ga je vlo~il predlagatelj. len Ko je kon ano glasovanje o amandmajih, ~upan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je prora un medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog ob ine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o prora unu ob ine. e je prora un usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet prora un, sprejme tudi odlok o prora unu ob ine. e prora un ni usklajen, lahko ~upan prekine sejo in zahteva, da strokovna slu~ba prou i nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne slu~be lahko ~upan prekine sejo in dolo i uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predlo~en predlog uskladitve. Ko je predlog uskladitve prora una pripravljen, ga ~upan obrazlo~i. O predlogu uskladitve ni razprave. Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, e je predlog sprejet, glasuje svet o prora unu v celoti in o odloku o prora unu ob ine. e predlog uskladitve ni sprejet, prora un ob ine ni sprejet. e prora un ni sprejet, dolo i svet rok, v katerem mora ~upan predlo~iti nov predlog prora una. Nov predlog prora una ob ine svet obravnava in o njem odlo a po dolo bah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. len e prora un ni sprejet pred za etkom leta, na katerega se nanaaa, sprejme ~upan sklep o za asnem financiranju, ki velja najve  tri mesece in se lahko na predlog ~upana, podaljaa s sklepom sveta. Sklep o za asnem financiranju sprejema svet po dolo bah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. len }upan lahko med letom predlaga rebalans prora una ob ine. Predlog rebalansa prora una ob ine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. Rebalans prora una ob ine sprejema svet po dolo bah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga prora una. 6. Postopek za sprejem prostorskih aktov len Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko na rtovanje, dolo en postopek, ki zagotavlja sodelovanje ob anov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z dolo bami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. e je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta dolo eno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se ateje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku kon a. Postopek sprejemanja prostorskega akta se za ne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vklju en amandma iz prejanjega odstavka. 7. Postopek za sprejem obvezne razlage len Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago dolo b ob inskih sploanih aktov. Zahteva mora vsebovati naslov sploanega akta, ozna itev dolo be s atevilko lena ter razloge za obvezno razlago. Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja sploanega akta, ~upana in ob inske uprave. e komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predlo~i svetu v postopek. Svet sprejema obvezno razlago po dolo bah tega poslovnika, ki veljajo za skrajaani postopek za sprejem odloka. Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. 8. Postopek za sprejem pre ia enega besedila len e je ob inski sploani akt zaradi atevilnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predlo~i spremembe in dopolnitve sploanega akta v obliki uradnega pre ia enega besedila. len Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih lenov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno pre ia eno besedilo tega sploanega akta. Uradno pre ia eno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. Uradno pre ia eno besedilo se lahko pripravi tudi, e ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako dolo i svet. Uradno pre ia eno besedilo dolo i svet po skrajaanem postopku za sprejem odloka. O uradnem pre ia enem besedilu odlo a svet brez obravnave. Uradno pre ia eno besedilo se objavi v Uradnem vestniku Ob ine Jezersko. VI. VOLITVE IN IMENOVANJA len Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu ob ine pristojen svet, se opravijo po dolo bah tega poslovnika. Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, e je glasovala ve ina lanov sveta in je zanj glasovala ve ina tistih lanov, ki so glasovali. len e se glasuje o ve  kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve rke njihovih priimkov, pri emer se prva rka dolo i z ~rebom. Vsak lan sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. e se javno glasuje o ve  kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak lan sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. e svet odlo i, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po dolo bah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. e se glasuje o ve  kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkro~i zaporedna atevilka pred imenom kandidata, za katerega se ~eli glasovati. e se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkro~i beseda ZA ali PROTI. e se tajno glasuje o ve  kandidatih za ve  istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za najve  toliko kandidatov, kot je funkcij. len Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, e zanj glasuje ve ina lanov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzo e atejejo lani sveta, ki so prevzeli glasovnice. len e se glasuje o ve  kandidatih za isto funkcijo, pa nih e od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne ve ine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila najve  glasov. e pri prvem glasovanju ve  kandidatov dobi enako najviaje oziroma enako drugo najviaje atevilo glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim atevilom glasov dolo i z ~rebom. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na atevilo glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. e pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako atevilo glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. e kandidat ne dobi potrebne ve ine oziroma, e tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne ve ine, ali pa ni izvoljeno zadostno atevilo kandidatov, se za manjkajo e kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. 1. Imenovanje lanov delovnih teles sveta len lane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za lane, ki jo dolo i komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za lane delovnega telesa. e kandidatna lista ni dobila potrebne ve ine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje lanov. e na ta na in niso imenovani vsi lani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posami no glasovanje na isti seji sveta. e tudi na na in iz prejanjega odstavka ne pride do imenovanja vseh lanov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajo ih lanov delovnega telesa. 2. Postopek za razreaitev len Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreai po postopku, ki ga dolo a ta poslovnik, e ni z drugim aktom dolo en druga en postopek. Postopek za razreaitev se za ne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog lana sveta. e predlagatelj razreaitve ni komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja, se predlog razreaitve vlo~i pri komisiji. Predlog za razreaitev mora vsebovati obrazlo~itev, v kateri so navedeni razlogi za razreaite. len Predlog za razreaitev se posreduje ~upanu. e predlog ne vsebuje obrazlo~itve po dolo ilih drugega odstavka prejanjega lena, ga vrne predlagatelju v dopolnitev. Predlog za razreaitev mora biti vro en osebi, na katero se nanaaa, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razreaitev nanaaa, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razreaitve. }upan uvrsti predlog za razreaitev na prvo sejo sveta, do katere je mogo e upoatevati rok iz prejanjega odstavka tega lena. len Po kon ani obravnavi predloga za razreaitev svet sprejme odlo itev o predlogu z ve ino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vlo~en predlog za razreaitev. O razreaitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. 3. Odstop lanov sveta, lanov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev ob ine len Ob inski funkcionarji imajo pravico odstopiti. }upanu in lanom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom ob ine pred asno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom ~upana ali lana sveta ureja statut. Pravico odstopiti imajo tudi pod~upan, lani delovnih teles, drugih organov in lani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi e niso ob inski funkcionarji. Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega lena, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja lanstva dol~na predlagati svetu novega kandidata. Svet odlo i s sklepom. VII. RAZMERJA MED }UPANOM IN OB INSKIM SVETOM len }upan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. }upan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresni evanju in opravljanju nalog ob ine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvraevanje, skrbijo za medsebojno obvea anje in poro anje o uresni evanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreaevanje nastalih problemov. Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga ~upan, dolo i ~upan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poro evalca izmed delavcev ob inske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. len }upan skrbi za izvajanje odlo itev sveta. Na vsaki redni seji sveta ~upan ali po njegovem pooblastilu pod~upan ali tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) poro ajo o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvraevanju sklepov sveta. V poro ilu o izvraitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazlo~iti tiste sklepe, ki niso izvraeni in navesti razloge za neizvraitev sklepa. e sklepa sveta ~upan ne more izvraiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo mo~no izvraiti. }upan skrbi za objavo odlokov in drugih sploanih aktov sveta. }upan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dol~an svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odlo itev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom ob ine. VIII. JAVNOST DELA len Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z obvea anjem javnosti o delu ob inskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporo il ob anom in sredstvom javnega obvea anja o sprejetih odlo itvah, z navzo nostjo ob anov in predstavnikov sredstev javnega obvea anja na sejah organov ob ine ter na druge na ine, ki jih dolo a statut in ta poslovnik. }upan in tajnik ob ine (direktor ob inske uprave) obvea ata ob ane in sredstva javnega obvea anja o delu sveta, delovnih teles sveta, ~upana in ob inske uprave. Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. len }upan skrbi za obvea anje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih ob il ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih ob il je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poro ila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu ob inskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoatevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to podro je. IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU len V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in na ina delovanja sveta, ki jih dolo ata statut in ta poslovnik. Odstopanja se lahko nanaaajo predvsem na roke sklicevanja sej, predlo~itve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov sploanih aktov ob ine. e je potrebno, je mogo e tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odlo i oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA len Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo dolo be tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko ve ino glasov navzo ih lanov. len e pride do dvoma o vsebini posamezne dolo be poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujo i. e se predsedujo i ne more odlo iti, prekine obravnavo to ke dnevnega reda in nalo~i statutarno pravni komisiji, da poda svoje mnenje. e komisija tega ne more opraviti na isti seji, pripravi razlago posamezne poslovniake dolo be do naslednje seje. Kadar svet ne zaseda, razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. Vsak lan sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odlo i svet. XI. KON NA DOLO BA len Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik ob inskega sveta Ob ine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, at. 10/99). len Ta poslovnik za ne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Ob ine Jezersko. `tevilka: 030-0027/2017 Zg. Jezersko, 22.6.2017 Ob ina Jezersko Jurij Rebolj, ~upan     Uradni vestnik Ob ine Jezersko at. 05/2017 z dne 26.6.2017 PAGE 26 PAGE \* MERGEFORMAT1 ,6ĎƎ(hrHRV`jtT^Ȓ(*H޼ުޙwfXfhA"CJOJQJ^JaJ h04h*CJOJQJ^JaJ hQ>h*CJOJQJ^JaJ hQ>hxCJOJQJ^JaJ hQ>h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJV`(*tv~HJz|$ & p@ P !a$gd*$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRTtvД>|~ҕJTjʹugVE h04h%4CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJhMA]CJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ hQ>h&HCJOJQJ^JaJ hQ>hxCJOJQJ^JaJ hQ>h&CJOJQJ^JaJ hQ>h-CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04h 5CJOJQJ^JaJLVJnxz|ԘB&0Ÿ̟*68޻޻uކdSކd h04hmCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ#h04hp5CJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h*CJOJQJ^JaJ |Ěd̜ҟ68BPR\^V $ & Fa$gd*$a$gd&H$a$gd $ & Fa$gd*$a$gdRT $ & Fa$gdRT8@BDn0NPRxʹrarPr?ra h]7hpCJOJQJ^JaJ h]7h&HCJOJQJ^JaJ h]7hxCJOJQJ^JaJ h]7h-CJOJQJ^JaJ hE9hE9CJOJQJ^JaJ hE90JhVCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ#h,Php5CJOJQJ^JaJ#h,Ph-5CJOJQJ^JaJZ\^h $*46"$ʧͿvhhvvvvV#h04h-5CJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJhOCJOJQJ^JaJhT7CJOJQJ^JaJh'CJOJQJ^JaJ h04hCJOJQJ^JaJhVCJOJQJ^JaJh-CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h]7h-CJOJQJ^JaJ h]7h!CJOJQJ^JaJʧԧVbڨnʩ ͿͿͿ͕tcUDUU h04h&HCJOJQJ^JaJhE?CJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ#h04hL5CJOJQJ^JaJhL5CJOJQJ^JaJh*CJOJQJ^JaJh?ZVCJOJQJ^JaJh>CJOJQJ^JaJhA"CJOJQJ^JaJ h04h*CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJp |~hjtPR$ & p@ P !a$gdRT$a$gdak$a$gdRT $ & Fa$gdRT$a$gdL $ & Fa$gd* ҪԪ.0@XZbvzʹʚʉwfXJXJh?ZVCJOJQJ^JaJhMCJOJQJ^JaJ h04h!CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJhE?CJOJQJ^JaJ h04hakCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h:|CJOJQJ^JaJ&hp7B*CJOJQJ^JaJphOz|~2`bphjtخڮ&0ǹnjzǹiǹXnjzG h04hxCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hE?CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJh?ZVCJOJQJ^JaJhMCJOJQJ^JaJhE?CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hakCJOJQJ^JaJ,h04hak7B*CJOJQJ^JaJphO0PR±̱`*,VXz$JTvz|\ʷTͼͮzhWW h04h&CJOJQJ^JaJ#h.Ch-5CJOJQJ^JaJ h04h)CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h CJOJQJ^JaJh/CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ"R*,VXz|Z\ƹ"$ & F ,p@ P !$`'a$gdRT$ ,p@ P !$`'a$gdRT$a$gdRT $ & Fa$gdRT$a$gd&H$ & p@ P !a$gdRTXZ\ƹȹFP"&04пбРРЏ~llРЏпРР[ h04h`CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJhpCJOJQJ^JaJ h04h)CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h4-hTCJOJQJ^JaJhTCJOJQJ^JaJƹȹ"$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gdRT $q]qa$gd&H $q]qa$gdRTXpVvfhjx޼ޫޚޫވwfTB#h04hLgs5CJOJQJ^JaJ#h04h&H5CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hO|CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04hmCJOJQJ^JaJ h04h`CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hW CJOJQJ^JaJfh:of Pgd$ & p@ P !a$gd+s$ & p@ P !a$gdW $ & F & p@ P !a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT x:<np24>RTV̽wfUfDf3wf h04hpCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hW CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJ hXhCJOJQJ^JaJ#h+sh5CJOJQJ^JaJh+s5CJOJQJ^JaJh-5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJ:<bdn B*BRkkkkkkk$ & F & p@ P !a$gdW $ & p@ P !a$gdRT$ & F & p@ P !a$gd$ & p@ P !a$gdW $ & p@ P !a$gd&H RTTV`bd($ & F & p@ P !a$gd$ & p@ P !a$gd&H $3]3a$gdRT$ & F  a$gd$ & p@ P !a$gdRTT`bd&(*fhrJPZnx ޻޻޻̩޻ޘxg޻޻ h04hSACJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJ h04h` CJOJQJ^JaJ#h.Ch-5CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ((*fhr& $3]3a$gd&H $3]3a$gdRT$ & F3]3a$gd$ & p@ P !a$gdW $ & p@ P !a$gd&H &v JL(*nz޻ޘy޻h޻޻޻y h04h&CJOJQJ^JaJ h04h)CJOJQJ^JaJh,CJOJQJ^JaJ#hv$h-5CJOJQJ^JaJ h04hCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ"JL(*$ ]a$gd@Dx$ & F P@]@a$gd $ a$gd&H$ 3]3a$gdRT$ & F3]3a$gd $3]3a$gd&H $3]3a$gdRTDFHrx $fLVＫމxޫމgމމgމVޫ h04hCJOJQJ^JaJ h04h)CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hpBCJOJQJ^JaJ h04hpCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hfpCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hO|CJOJQJ^JaJ($ & F P@]@a$gd$ P$]a$gd@Dx$ $]a$gd@Dx$ @]@a$gdRT(^h,XbdLNVϾϭϾϜϭϋϭyϭhWhy h04h)CJOJQJ^JaJ h04hwCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04hW CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04hk5CJOJQJ^JaJh-CJOJQJ^JaJVXbLN0 $ ]a$gd@Dx$ & F P@]@a$gd $ Pa$gdW $ & Fa$gdW $ Pa$gdRT$ & F Pa$gd $ Pa$gd&H$ $]a$gd@Dx$b`rtx.0,jlʹʨʗʆuuuudSʗʨʨu h04hW CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hl]|CJOJQJ^JaJ h04hpBCJOJQJ^JaJ h04hfpCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJ rtx:B$ & F  a$gdW $ & Fa$gdW $ a$gdRT$ & F a$gd$ `a$gdRT$ B]Ba$gdW $ ]a$gd@DxlBDvxVXb $ & Fa$gd $3]3a$gdW $3]3a$gd&H$ ]a$gd?^$ & F P@]@a$gd$ P@]@a$gd&H $  a$gdRT$ & F  a$gdW >@BDvxbBDH&0x weTFh,CJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJ h04h?^CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hwCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ h04hW CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJbDF$&0xz>@  $ a$gdRT$a$gdW $ a$gdRT$ & F a$gd $ a$gd&H $3]3a$gdRT BL6@$jtvxz>@< V    $ * \ ^  yk]hCJOJQJ^JaJhHtCJOJQJ^JaJ)h04hW B*CJOJQJ^JaJphOh,CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJh:|CJOJQJ^JaJ h04hfpCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hpBCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ$   \ ^   * , 6     0$a$gdRT$ & F a$gd $ a$gd&H $ a$gdRT $ a$gdRT$ & F a$gd $ a$gd&H       ( , 6 P d   T ^   2<  bl02HTF޼ޫޙދziޙ޼ h04hl]|CJOJQJ^JaJ h04hO|CJOJQJ^JaJh,CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hW CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hpBCJOJQJ^JaJ&02DFR  T!V!`"b"""##$$$:'<'$ & F a$gd $ a$gd&H $ a$gdRTFHRD    !P!R!T!V!X!`"b"""`####$$$$:&D&6'ͼ͚ͫͼ͚ͼͼͼ{jjY h04hxCJOJQJ^JaJ h04hW CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJh:CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04hpBCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJh@S5CJOJQJ^JaJ6'8'<'F'''8(B(((V)))))))// /Z/d///@0B0$1ygUgD h04hggCJOJQJ^JaJ#h04hfIK5CJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ#h04h&H5CJOJQJ^JaJ h04hfIKCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04hpBCJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJhCJOJQJ^JaJ<'F'''(()))))B,D,-www$ & p@ P !a$gdfIK & p@ P !gdfIK$ & p@ P !a$gdW $ & p@ P !a$gdRT $ a$gdRT$ & F a$gd --//X/Z/d/@0B0$1&1v3ggggg$ & p@ P !a$gdRT$ & F a$gd$ & p@ P !a$gdW $ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdfIK & p@ P !gdfIK $1&122v3x3z3V4445Z5d5p5(7*7,7.787l8v88999:ޫucRcA h04h~;CJOJQJ^JaJ h04hwCJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hW 5CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJ h04hwCJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJv3x3V4X444X5Z5d5,7.78799;||$ & F a$gd$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdW $ & p@ P !`a$gdRT$ & p@ P !a$gdRT::;;; <"<,<n<r<<<<<<<<<====v>>>??ͼ޼ޜxfUf h04h&HCJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hO|5CJOJQJ^JaJ#h04h&H5CJOJQJ^JaJh:CJOJQJ^JaJ h04hwCJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ;; <"<<<<<<==>>?@@(B*BC$ & F a$gd$ & p@ P !a$gdW $ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRT?V@j@t@@@\AnAA&BbEERFTFXF\FFGGG޼wewTCT h')hO|CJOJQJ^JaJ h')hwCJOJQJ^JaJ#h_Nh~ 5CJOJQJ^JaJ#h_Nh')5CJOJQJ^JaJ h04hCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hO|CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hwCJOJQJ^JaJCChDjDPEREPFRF\FGGGlKnKMMO$ & F a$gd $ a$gd')$ & F a$gdRT$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdRTGGIIlK`M~MMMNlNNNOOOPPPPP@QR@RRR(T*TUUUܺܺܺܺܗsܺbܩܺܗP#h04hi5CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJ h04hO|CJOJQJ^JaJ h04h# CJOJQJ^JaJ h04hwCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJOOPPP>R@R(T*TUUU|||||`$ & p@ P !a$gdi$ & p@ P !a$gdRT$ & F a$gd$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdW $ & p@ P !`a$gdRT UUUUVVWVWWXXYYYYYYZ,ZZ[ɸwfwUGU6 h04h-CJOJQJ^JaJh\CJOJQJ^JaJ h04h@.CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hm CJOJQJ^JaJhR CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h# CJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJUUUVWYYYYY[ [\\]]]T_V___$ & p@ P !a$gdRT$ & F a$gd$ & p@ P !a$gd&H[x[[\\\]]]]_R_V_______```ޙvdRd@#h04h@.5CJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hi5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h# CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hm CJOJQJ^JaJ h04h@.CJOJQJ^JaJ_`````HbJbccffvfxffffii$ & p@ P !a$gdRT$ & F a$gd$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdi````aaaFbHbJbncccccdefff fvfxfffff޼ޫ޼޼ޙudRd#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ h04hm CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hm 5CJOJQJ^JaJ#h04hi5CJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hl]|CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJffffPiiiikkkkk"l,l:lxlllllrmtmnnXoZoooq$q޼ޫވwwwiwW#h04hm 5CJOJQJ^JaJhMA]CJOJQJ^JaJ h04hl]|CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ h04hCJOJQJ^JaJ h04h&HCJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJikkkrmtmnnXoZoooqqDq$ & p@ P !a$gdi $ & p@ P !`a$gdRT$ & F a$gd$ & p@ P !a$gdRT$q&qDqFqPqZqdqqqJtLtzttu(uJuTuuuuuvv vvvv2wʸʧʧwfʸXG h04hCCJOJQJ^JaJhCCJOJQJ^JaJ h04h&CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJhMA]CJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ h04h@.CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJDqFqPqqqJtLtuuvv v2w4wxxxyzyFzHzJz$ & p@ P !a$gdRT$ & F a$gd$ & p@ P !a$gd&H2w4wxxxyzyHzJzLzNz^zhzzzzz{{{{{{|;vdRAA h04hxCJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ#h04h&H5CJOJQJ^JaJ#h04h5CJOJQJ^JaJ#h04hx5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hm 5CJOJQJ^JaJh@S5CJOJQJ^JaJ h04hiCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04h@.CJOJQJ^JaJJzzzz||P~R~~~~hj$ & p@ P !a$gd=F$ & p@ P !a$gdRT$ & F a$gd$ & p@ P !a$gd&H$ & p@ P !a$gdi||}}P~R~T~~~~jt .ւ68:bdfrtƒă؃ʄ޼ކudddddR#h04h=F5CJOJQJ^JaJ h04h^CJOJQJ^JaJ h04h=FCJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ#h04h-5CJOJQJ^JaJ#h04hm 5CJOJQJ^JaJ h04hiCJOJQJ^JaJ h04hxCJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ h04hggCJOJQJ^JaJ jt8:ƒăʄ̄ք҆ gd@$ & p@ P !a$gdi $ & p@ P !`a$gdRT$ & p@ P !a$gdRT$ & F a$gdʄ̄քޅXfІ҆LNݻﭟ}o^M hh@CJOJQJ^JaJ h'h`[CJOJQJ^JaJh`[CJOJQJ^JaJ h`[h`[CJOJQJ^JaJ h'h@CJOJQJ^JaJh@CJOJQJ^JaJh-CJOJQJ^JaJ h04h@.CJOJQJ^JaJ h04hiCJOJQJ^JaJ#h04h~ 5CJOJQJ^JaJ h04h-CJOJQJ^JaJ҆&NPRTVZ\`bfhlnprgd2|$a$gdRT $ & p@ P !`a$gdRT ^gd@ gd@NPRTVX\^bdhjnprև п~x~m~xiV%jh\0+h[n CJOJQJU^Jh[n h[n 0JmHnHu h[n 0Jjh[n 0JU#hB*CJOJQJ^JaJph)h2|h2|B*CJOJQJ^JaJphh2|hX@jhX@U h04h[CJOJQJ^JaJ h04h.8CJOJQJ^JaJh-CJOJQJ^JaJ h04h@CJOJQJ^JaJ<>@BDFHJL$a$gdRT $h]ha$gd` $a$h]h&`#$ 468:<@BDFJL h04h[CJOJQJ^JaJhX@h2|h[n !hCJOJQJ^JmHnHu%jh\0+h[n CJOJQJU^Jh\0+h[n CJOJQJ^J 90&P 1F:p6. A!"#$% ^! 666666666vvvvvvvvv66666>6666666666666666666666666666666666666666666666666hH6666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666662 0@P`p2( 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p 0@P`p8XV~_HmH$nH$sH$tH$B`B NavadenCJ_HaJmH$sH$tH HA`H Privzeta pisava odstavkaViV Navadna tabela4 l4a 2k 2 Brez seznama F @F -0Noga$ p#a$OJQJaJtH$h@h -Sprotna opomba - besedilo$a$CJOJQJaJtH$H&`H -Sprotna opomba - sklicH*6)@!6 -`tevilka strani2@22 ` Glava  p#L^@BL )Navaden (splet)dd[$\$tH$*Q* ) highlight6oa6 \0+0 Noga Znak CJOJQJP@rP Ib0Besedilo obla kaCJOJQJ^JaJZoZ Ib0Besedilo obla ka ZnakCJOJQJ^JaJtH @'`@ kE0Pripomba  sklicCJaJJ@J kE0Pripomba  besediloCJaJLoL kE0Pripomba  besedilo ZnaktH @j@@ kE0Zadeva pripombe5\JoJ kE0Zadeva pripombe Znak 5\tH >O> Vodstavekdd[$\$tH$8o8 + Glava Znak CJaJtH FOF @Tabela $a$CJOJQJ^JaJtH$PK![Content_Types].xmlN0EH-J@%ǎǢ|ș$زULTB l,3;rØJB+$G]7O٭V)6r=2%@3'X$5DNe tYQ?C K/^|Kx=#bjmo>]F,"BFVzn^3`ե̳_wr%:ϻ[k.eNVi2],S_sjcs7f W+Ն7`g ȘJj|l(KD-LdXiJ؇Lx$(:|.%_-iaH}bի߿z?xvh9T8 T/?~xY'y5g΋/ɋ>GMGeD 3^q5'#q>aib3 %NR"}sYGq=xG@^sDbh(v^ѲJnNZqVĉooB1G=C;~@Huw)uK}%+t.ґM3mC\U6CAΪ". 凄9n' U,8fe*Rr0~ד "Q/ RV`o);ZVew4vBу*70e?F8NDeR=ܭ qpߡ 6 f LDE,`ƘV]1Mq3 J ׏+~[[&^U5}Q/l].w-N5N!Rp+ab6U>f+7-:\~XTHedSüR%Z n(*ٴXYd״?%1U9إ;R>QD DcNU';LGp;m^9+ugVh^nRy*Un;)/ȔrL \?:> t=.Tġ &; [^CR-/ȡok0e HOC$(G*A[2w zwY,cd2L#rHPU{(T7$kw2笂Frtb5OO>(&b1vUKol~1yUV5U8Vk;֜\9ŰX D)\"!?*|FL u"B3d]dm2iVֵ褽o<rO8[kvxpsj"y][jq~11{-`”4T 3hH7PK! ѐ'theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsM 0wooӺ&݈Э5 6?$Q ,.aic21h:qm@RN;d`o7gK(M&$R(.1r'JЊT8V"AȻHu}|$b{P8g/]QAsم(#L[PK-![Content_Types].xmlPK-!֧6 0_rels/.relsPK-!kytheme/theme/themeManager.xmlPK-!ʮtheme/theme/theme1.xmlPK-! ѐ' theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsPK] & KYuwy|  .-f9@dGP[2aNfiFqXy(4ШXf>nj,8ʧz0x   F6'$1:?GU[`f$q2w|ʄN LEGHJKLNOPRTVY[]_adfhjknprtvxz{} Vp!0.9ZBFN\`b"i~6<d@: HV|Rƹ:R(b 0<'-v3;COU_iDqJzj҆LFIMQSUWXZ\^`bcegilmoqsuwy|~KRUYoq|!!8@0(  B S  ? $'-.NPlnMOSTXZ^_?@DE(*=?C E ] _ c d l n r s " # + , m o }%(,-|~`bCEIJacNPKMde !de34,..0     !!""""""C#E#U$W$$$ %"%"&$&k'm'(((())))**U*W*++++ , ,,,-,/,J,L,.-0-----&/(///0000\1^1x2z24444666677z9|9@:B:V;X;m<p<t<u<==X=Z=^=_===O>Q>>>@?B?????6A8ABCĈƈ ab12efԊՊ !')-/ȏʏΏϏ*+MNՐאېܐ=?359:}qswxOQ<>BCėƗʗ˗{| ɚ˚Z\ uw{|ɞӞԞ0267ğş  !(*)+/0ѡӡnp02 ]_cdЦҦ ũǩ˩̩XZܪުuwsuyz wy®*,01 VX|~BDϲѲpr8:Ƶǵ !vwжҶ " *,01hjac;= -/lnvx|}su!$()wyAC/1npZ\`aCE "!*,}Y[tvz{|~eg35')-.  ~kmBDHIwy#% :<@A{}GI$& `b"&FHLM')Z\`a359:PRdfjkLQhi$'NPD D '(++44o<p<cckk((Þɞʞ˞#$[[ %&((QQO $'NPD D '(++44o<p<cckk((Þɞʞ˞#$[[ %&((QQO $'1 K@iJZA]e jN> sk p[bD^) 8^=g&z\r>Hc1a0jBb* ژ),ꨣ5"tZW(ӊL )5_X-lp/XB/7XLx7̤*7@x~*>E_3;A:I8CdUIS0KbjMfdҼ;P4FjPh\_P"rQ43lE1QjvVNQ"X}nVg(XW.IW.j.?[*N{?]F$`g/Tb.*4,dh8dlj*=hv` 4kX;n/iw κx\RzXMDxuY { * ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.,hh^h`OJQJ^Jo(hH",tt^t`OJQJ^Jo(hHo,DD^D`OJQJo(hH,^`OJQJo(hH,^`OJQJ^Jo(hHo,^`OJQJo(hH,^`OJQJo(hH,TT^T`OJQJ^Jo(hHo,$ $ ^$ `OJQJo(hH ^`OJ QJ o("  ^`OJ QJ o("  pp^p`OJ QJ o("  @ @ ^@ `OJ QJ o("  ^`OJ QJ o("  ^`OJ QJ o("  ^`OJ QJ o("  ^`OJ QJ o("  PP^P`OJ QJ o("  ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hHdh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hH hh^h`hH() ^`hH. pp^p`hH. @ @ ^@ `hH. ^`hH. ^`hH. ^`hH. ^`hH. PP^P`hH.dhh^h`OJPJQJ^Jo(hH-h8^8`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh ^ `OJQJo(hHh ^ `OJQJ^Jo(hHohx^x`OJQJo(hHhH^H`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHdh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dhhh^h`OJPJQJ^Jo(hH-tt^t`OJQJ^Jo(hHoDD^D`OJQJo(hH^`OJQJo(hH^`OJQJ^Jo(hHo^`OJQJo(hH^`OJQJo(hHTT^T`OJQJ^Jo(hHo$ $ ^$ `OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.h ^`hH.h ^`hH.h pL^p`LhH.h @ ^@ `hH.h ^`hH.h L^`LhH.h ^`hH.h ^`hH.h PL^P`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hHhh^h`OJQJ^Jo(hH"tt^t`OJQJ^Jo(hHoDD^D`OJQJo(hH^`OJQJo(hH^`OJQJ^Jo(hHo^`OJQJo(hH^`OJQJo(hHTT^T`OJQJ^Jo(hHo$ $ ^$ `OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-hp^p`OJQJ^Jo(hHoh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHhP^P`OJQJ^Jo(hHoh ^ `OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hH88^8`OJ QJ o(hH-pp^p`OJQJ^Jo(hHo@ @ ^@ `OJQJo(hH^`OJQJo(hH^`OJQJ^Jo(hHo^`OJQJo(hH^`OJQJo(hHPP^P`OJQJ^Jo(hHo  ^ `OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.dh^`OJPJQJ^Jo(hH-h^`OJQJ^Jo(hHohp^p`OJQJo(hHh@ ^@ `OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHoh^`OJQJo(hHh^`OJQJo(hHh^`OJQJ^Jo(hHohP^P`OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.d,hh^h`OJPJQJ^Jo(hH-,tt^t`OJQJ^Jo(hHo,DD^D`OJQJo(hH,^`OJQJo(hH,^`OJQJ^Jo(hHo,^`OJQJo(hH,^`OJQJo(hH,TT^T`OJQJ^Jo(hHo,$ $ ^$ `OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.88^8`o(.^`o(()  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.d88^8`OJPJQJ^Jo(hH-pp^p`OJQJ^Jo(hHo@ @ ^@ `OJQJo(hH^`OJQJo(hH^`OJQJ^Jo(hHo^`OJQJo(hH^`OJQJo(hHPP^P`OJQJ^Jo(hHo  ^ `OJQJo(hH ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH._^`o(. ^`hH. `L`^``LhH. 00^0`hH. ^`hH.  L ^ `LhH. ##^#`hH. p&p&^p&`hH. @)L@)^@)`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH. ^`o(hH. ^`hH.  L ^ `LhH.   ^ `hH. xx^x`hH. HLH^H`LhH. ^`hH. ^`hH. L^`LhH.2B/7I8Csk dNQB/7 ) x[~*>b*ZW(=h\r>Lx75"_3;Alp/;P?[A]e E1QF$`=g& K }nV /iw uY { K *7 N> 4k _X- FjP W UI jM JZ "rQ ) Rz 4,d Tb 8 c1a _P ?] XW D^ @ ^`OJQJo(PŸ0[31Pҟ0[3111X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$t`$$$$$$$$n<8P nGתUBhҾX``$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$n5        &$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$$$$$$$$$$&$$$$$$$$t`$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$b:$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$â7$$$$$$$&$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$,x%$$$$$$$$X``$$$$$$$$X``$$$$$$$$ ^e` ooPetxaD)etZ= H+s- ;=FuDe%A"=M2  W sy  R @] [n # Q>lNYEZ0Z]7; c` @S E9y EW + E m q j"\#,;$5U$,C%NS%X%'& D&e&R'k]'b)0i)D*\0+SE+Z+@F,/-9-I/ D2%4-5^5L7.8.:;^;>_<]z>x1@SAC.C|CDhD`EkE}EoFRG vGFHFI JfIK1lL_NOjcO,P4|Q`ORrRtS%$SltSRThT?ZV6:WzfW_XZf'\LK\MA]^ <^l^E_*`a&abIb'cgc47dggd7Xfgg-ilmPInXn^Hq=mqLgsMttt+\u8vww@DxQixyyO|5|l]|r|>7} 0~Qm~&} @.>DI"9FCW`!L|/5g~ ak?^Oa{J?@E?eBf\fpv$1PD}:|;*:+YVv'?,ViP[A*p`[7b hT'xiw~!j%RHt(}?g'l)Kq&H{su%ST7 ( XK#am0SyXM-)x!-,^pBbX@/`"6n')16\n >@@@@@t  !$%&(*,-468=DFKLMOUW^dhloqrtvwxy~&pp ppppp p"p$p.p6p8p<p@pDpFpHpJpPpRpTpXp\p`pbppptpxppppppppppppppppppppppppUnknown G.[x Times New Roman5Symbol3. .Cx Arial7.*{$ Calibri9Garamond5. .[`)TahomaWTms RmnTimes New Roman?= .Cx Courier New;Wingdings7. [ @VerdanaQ. .[`)Microsoft Sans SerifA$BCambria Math"1h T&9V'F^(&(&1xr4)) 3qHP ? 2! xx  Na podlagi Ne~a Voduaek Mojca Marki 1                           ! " # $ % & ' ( ) * + , - . / 0 Oh+'0  0 < H T`hpx Na podlagiNea VoduekNormalMojca Marki190Microsoft Office Word@?T@~@~ZV@yhI(&՜.+,0 hp  SVRP)  Na podlagi Naslov  !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~  Root Entry F0 rIData 1TableWordDocument ;SummaryInformation(DocumentSummaryInformation8MsoDataStorePqI0rIYYJLPUK3YEZF5==2PqI0rIItem  PropertiesUCompObj |   F*Dokument programov Microsoft Word 972003 MSWordDocWord.Document.89q