ࡱ> y{vwxq`$bjbjqPqP$**:: 30b0b0b8hbb6,cc(ccccccACCCCCC$bhʞpgdccddgccdL ccAdAݘcc P^y0bnIJ<06J:Lj:ݘ:ݘ(c0c"d*dcccggOXccc6ddddDZ b$ b Statut Ob ine Jezersko je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, at. 20 z dne 3.7.2001 in je za el veljati 18.7.2001 1. sprememba Statuta Ob ine Jezersko - UVG, at. 23/02 z dne 12.7.2002 2. sprememba Statuta Ob ine Jezersko - UVG, at. 28/03 z dne 16.9.2003 Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, at. 72/93, 6/94-odlo ba US, 45/94-odlo ba US, 57/94, 14/95, 20/95-odlo ba US, 63/95-obvezna razlaga, 73/95-odlo ba US, 9/96-odlo ba US, 39/96-ugotovitev US, 44/96-odlo ba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98-odlo ba US, 74/98, 12/99-sklep US, 16/99-popravek sklepa US, 59/99-odlo ba US, 70/00 in 100/00-odlo ba US) je Ob inski svet Ob ine Jezersko, na svoji 20. redni seji, dne 19.6.2001, sprejel STATUT Ob ine Jezersko SPLO`NE DOLO BE len Ob ina Jezersko (v nadaljnjem besedilu: ob ina) je enovita samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na obmo ju naselij Zgornje Jezersko in Spodnje Jezersko. Sede~ ob ine je na Zgornjem Jezerskem 65, 4206 Zgornje Jezersko. Ob ina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premo~enja. Ob ino predstavlja in zastopa ~upan. Obmo je, ime in sede~ ob ine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga dolo a zakon. Obmo ja in imena naselij v ob ini se v skladu z zakonom dolo ijo s posebnim odlokom. len Ob ina Jezersko v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena in naloge iz dr~avne pristojnosti, ki se po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesejo z zakonom. len Osebe, ki imajo na obmo ju ob ine stalno prebivalia e, so ob ani. Ob ani odlo ajo o lokalnih zadevah preko ob inskega sveta, katerega lane volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in sploane volilne pravice in neposredno na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. Ob ani se vklju ujejo v odlo anje o lokalnih zadevah tudi posredno preko ob inskih komisij in odborov. Na podlagi odlo itve organov ob ine se lahko v posamezne oblike odlo anja vklju ujejo tudi osebe, ki imajo v ob ini za asno prebivalia e in osebe, ki so lastniki zemljia  in drugih nepremi nin na obmo ju ob ine. len Ob ina pri uresni evanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi ob inami, airaimi lokalnimi skupnostmi in dr~avo, ustanavlja zveze in se povezuje v zdru~enja skladno z zakonom. Ob ina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih dr~av ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. len Ob ina ima svoj grb in zastavo kot simbola ob ine. Grb ob ine ima obliko a ita, katerega zgornji del je namenjen nebu in obrisu gora, v sredini je zelen krog, v katerem je bela ov ja glava jezersko-sol avske pasme, v spodnjem delu pa je modro jezero, ki ga ponazarja valovita bela rta. Na sredini sta ob krogu dva zelena hriba, ki predstavljata dolino in gozdove, beli del pa predstavlja jezerski slap. Zastava ob ine je modro-bela-zelena z grbom ob ine. Natan nejao obliko in vsebino simbolov ter njuno uporabo dolo a poseben odlok. len Ob ina ima svoj praznik, ki ga dolo a in opredeljuje poseben odlok. len Za prispevek k razvoju in ugledu ob ine podeljuje ob ina posameznikom, organizacijam in drugih ob inska priznanja in nagrade, ki jih dolo a in opredeljuje poseben odlok. len Ob ina uporablja pe at okrogle oblike s premerom 24 mm in je obrobljen z dvema koncentri nima krogoma. V sredini pe ata je grb ob ine visok 11 mm. V zgornjem delu, ob obodu zunanjega kroga pe ata, nad grbom, je napis *Ob ina Jezersko*, v spodnjem delu, ob obodu zunanjega kroga pe ata, pod grbom, je naveden naziv organa ob ine, ob inske uprave ali ob inske volilne komisije. Poleg pe ata opisanega v prvem odstavku tega lena, lahko uporabniki pe atov uporabljajo tudi mali pe at premera 20 mm, njegova vsebina pa je enaka velikemu pe atu. Kadar uporabnik pe ata uporabljajo ve  pe atov z istim besedilom, morajo imeti drug in vsi nadaljnji pe ati pod grbom atevilko. Natan nejao uporabo in hrambo pe atov ob ine dolo i ~upan s posebnim aktom. NALOGE OB INE len Ob ina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premo~enja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ dolo a svoj prora un. Ob ina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena kot svoje izvirne naloge in naloge dolo ene z zakonom in tem statutom, zlasti pa: Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: sprejema statut in druge sploane akte ob ine, sprejema prora un in zaklju ni ra un ob ine, na rtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Upravlja ob insko premo~enje tako, da: ureja na in in pogoje upravljanja z ob inskim premo~enjem, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premo~enja, sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremi nin in premi nin, sestavlja premo~enjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premo~enja, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Omogo a pogoje za gospodarski razvoj ob ine tako, da: spremlja in analizira gospodarske rezultate v ob ini, sprejema prostorske akte, ki omogo ajo in pospeaujejo razvoj gospodarstva v ob ini, oblikuje dav no politiko, ki pospeauje gospodarski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge s podro ja gostinstva, turizma in kmetijstva, v skladu s predpisi in v okviru svojih interesov in nalog sodeluje z gospodarskimi subjekti in pospeauje njihov razvoj, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove anje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: sprejema dolgoro ni in kratkoro ni stanovanjski program ob ine, v skladu z zakonom in ob inskimi programi ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove anje najemnega socialnega sklada stanovanj, spremlja in analizira stanje na stanovanjskem podro ju ob ine, spremlja ponudbo in povpraaevanje stanovanj v ob ini ter se po potrebi in na podlagi interesa vklju uje v stanovanjski trg, sodeluje z gospodarskimi dru~bami, zavodi in drugimi institucijami pri razreaevanju stanovanjskem problematike ob anov in pri izvajanju ob inskih stanovanjskih programov, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Skrbi za lokalne javne slu~be tako, da: ustanavlja lokalne javne slu~be in zagotavlja po zakonu obvezne javne slu~be, sprejema sploane akte, ki urejajo na in ustanovitve in delovanje lokalnih javnih slu~b, zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih slu~b, nadzira delovanje lokalnih javnih slu~b, zagotavlja javno slu~bo gospodarjenja s stavbnimi zemljia i in dolo a pogoje za njihovo uporabo, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Zagotavlja in pospeauje vzgojno-izobra~evalno in zdravstveno dejavnost tako, da: ustanavlja vzgojno-izobra~evalne, zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje v skladu z zakoni, v skladu z zakoni, ki urejajo to podro je, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti, v okviru finan nih mo~nosti omogo a izvajanje nadstandardnih programov, sodeluje z vzgojno-izobra~evalnimi in zdravstvenimi zavodi, z razli nimi ukrepi pospeauje vzgojno-izobra~evalno dejavnost in zdravstveno varstvo ob anov, ustvarja pogoje za izobra~evanje odraslih, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Pospeauje slu~be socialnega skrbstva, predaolskega varstva, osnovnega varstva otrok in dru~ine, za socialno ogro~ene, invalide in ostarele tako, da: spremlja stanje na tem podro ju, pristojnim organom in institucijam predlaga dolo ene ukrepe na tem podro ju, sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami in se vklju uje v njihove programe, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Pospeauje raziskovano, kulturno in druatveno dejavnost ter razvoj aporta in rekreacije tako, da: ustanavlja javne zavode na tem podro ju v skladu z zakonom, omogo a dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno in naravno dedia ino na svojem obmo ju, zagotavlja sploano-izobra~evalno knji~ni no dejavnost, sodeluje z druatvi in jih vklju uje v programe ob ine, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: izvaja naloge, ki jih dolo a zakon, uredbe in drugi predpisi s podro ja varstva okolja, spremlja stanje na tem podro ju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi pospeauje in zagotavlja varstvo okolja, sodeluje s pristojnimi inapekcijskimi organi in jih obvea a o ugotovljenih nepravilnostih, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Upravlja, gradi in vzdr~uje: lokalne javne ceste in druge javne poti, povraine za peace in kolesarje, igria a za aport in rekreacijo ter otroaka igria a, javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne povraine ter ureja lokalni promet v ob ini, komunalne objekte in naprave, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Skrbi za po~arno varnost in varnost ob anov v primeru elementarnih in drugih nesre  tako, da v skladu z merili in normativi: organizira reaevalno pomo  v po~arih, organizira obvea anje, alarmiranje, pomo  in reaevanje za primere elementarnih in drugih nesre , zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje po~arne varnosti in varstva pred naravnimi nesre ami, zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesre , sodeluje z ob inskim poveljstvom gasilne slu~be in atabom za civilno zaa ito ter spremlja njihovo delo, opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljai po~arni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesre ami, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. Ureja javni red v ob ini tako, da: sprejema ustrezne sploane akte, dolo a prekrake in denarne kazni za prekrake, s katerimi se kraijo predpisi ob ine, ureja lokalni promet in dolo a prometno ureditev, organizira ob insko redarstvo, izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, zagotavlja inapekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ob inskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, e ni z zakonom druga e dolo eno, opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. len Ob ina opravlja statisti ne in analiti ne naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statisti ne in eviden ne podatke od pooblaa enih organov za zbiranje statisti nih in eviden nih podatkov. Za potrebe iz prvega odstavka tega lena pridobiva ob ina od upravljavcev zbirk podatke o fizi nih osebah, ki imajo v ob ini stalno ali za asno prebivalia e in o fizi nih osebah, ki imajo v ob ini nepremi nine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sede~ in premo~enje oziroma del premo~enja v ob ini. len Po svojem predhodnem soglasju lahko ob ina, skladno z zakonom, opravlja tudi prenesene naloge, ki jih nanjo prenese dr~ava iz svojih pristojnosti. ORGANI OB INE 1. skupne dolo be len Organi ob ine so: ob inski svet, ~upan, nadzorni odbor ob ine. Ob ina ima ob insko volilno komisijo kot samostojni ob inski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter sploanimi akti ob ine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Ob ina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge dolo a zakon. Volitve oziroma imenovanje organov ob ine oziroma lanov ob inskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. lani ob inskega sveta, ~upan in pod~upan so ob inski funkcionarji. len Ob ina ima ob insko upravo kot ob inski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in sploanimi akti ob ine izvaja naloge lokalnega javnega pomena in upravne naloge iz ob inske pristojnosti, odlo a o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inapekcijske naloge in naloge ob inskega redarstva oziroma drugih slu~b nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za ostale ob inske organe. Ob insko upravo vodi tajnik ob ine, ki mora zagotoviti njeno organiziranost skladno z zakonom in posebnim odlokom, ki ga sprejme ob inski svet. len Delo organov ob ine je javno. Javnost dela se zagotavlja z obvea anjem javnosti o delu ob inskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem sploanih aktov ob ine, z navzo nostjo ob anov in predstavnikov sredstev javnega obvea anja na javnih sejah ob inskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odlo anje ob inskih organov. Na in zagotavljanja javnosti dela ob inskih organov, razloge in postopke izklju itve javnosti s sej organov ob ine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali sploanim aktom ob ine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma dr~avna, vojaaka ali uradna tajnost, dolo ajo zakon, ta statut in poslovnik ob inskega sveta. Ob ani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odlo anje organov ob ine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, e izka~ejo pravni interes. 2. Ob inski svet len Ob inski svet je najviaji organ odlo anja o vseh zadevah v okviru pravic in dol~nosti ob ine. Ob inski svet ateje 7 lanov. lani ob inskega sveta opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno. len Volitve ob inskega sveta se opravijo na podlagi sploane in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. Ob inski svet se voli po ve inskem sistemu. lani ob inskega sveta se volijo za atiri leta. Mandat lanov ob inskega sveta se za ne s potekom mandata prejanjih lanov ob inskega sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega ob inskega sveta, v skladu z zakonom. lani ob inskega sveta se volijo v ob ini kot eni volilni enoti. len Ob inski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih ve  kot polovica mandatov lanov ob inskega sveta. Prvo sejo ob inskega sveta skli e ~upan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi. Ko lanom ob inskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi lanstvo v vseh ob inskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je ob ina in v katere so bili imenovani kot predstavniki ob ine, potem ko nov ob inski svet imenuje nove predstavnike ob ine v navedene organe. len Funkcija lana ob inskega sveta ni zdru~ljiva s funkcijo ~upana, lana nadzornega odbora, z delom v ob inski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo a zakon. Funkcija lana ob inskega sveta tudi ni zdru~ljiva s funkcijo na elnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na obmo ju katere je ob ina, kot tudi ne z delom v dr~avni upravi na delovnih mestih na katerih delavci izvraujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov ob ine. lan ob inskega sveta, ki je imenovan za pod~upana, opravlja funkcijo lana ob inskega sveta in funkcijo pod~upana hkrati. Ko v primeru pred asnega prenehanja mandata ~upana, pod~upan opravlja funkcijo ~upana, v tem asu ne opravlja funkcije lana ob inskega sveta in nima pravice glasovanja. len Ob inski svet predstavlja ~upan, ki tudi sklicuje in vodi njegove seje. }upan lahko za vodenje sej ob inskega sveta pooblasti pod~upana ali drugega lana ob inskega sveta. e nastopijo razlogi, zaradi katerih ~upan, pod~upan oziroma pooblaa eni lan ob inskega sveta ne more voditi ~e sklicane seje, jo vodi najstarejai lan ob inskega sveta. Seje ob inskega sveta ~upan sklicuje v skladu z dolo bami tega statuta in poslovnika ob inskega sveta ter glede na potrebe odlo anja na ob inskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj atirikrat letno. }upan, pooblaa eni pod~upan oziroma pooblaa eni lan ob inskega sveta mora sklicati sejo ob inskega sveta, e to zahteva najmanj etrtina lanov ob inskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. e seja ob inskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skli ejo lani ob inskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje ob inskega sveta mora biti prilo~en dnevni red. }upan, pooblaa eni pod~upan oziroma pooblaa eni lan ob inskega sveta mora dati na dnevni red predlagane to ke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni ae z novimi to kami. len Ob inski svet sprejema statut ob ine, odloke in druge sploane akte ter poslovnik ob inskega sveta. V okviru svojih pristojnosti ob inski svet: sprejema prostorske plane in druge plane razvoja ob ine, sprejema ob inski prora un in zaklju ni ra un, sprejema odlok o organizaciji ob inske uprave na predlog ~upana, - v sodelovanju z ob inskimi sveti drugih ob in ustanavlja skupne organe ob inske uprave ter skupne organe za izvraevanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, daje soglasje k prenosu nalog iz dr~avne pristojnosti na ob ino in odlo a o na ob ino prenesenih zadevah iz dr~avne pristojnosti, e po zakonu o teh zadevah ne odlo a drug ob inski organ, nadzoruje delo ~upana, pod~upana in ob inske uprave glede izvajanja odlo itev ob inskega sveta, potrjuje mandate lanov ob inskega sveta ter ugotavlja pred asno prenehanje mandata ob inskega funkcionarja, - imenuje in lane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi pred asno razreaitev lana nadzornega odbora, - imenuje in razreauje lane komisij in odborov ob inskega sveta, na predlog ~upana imenuje in razreauje pod~upana ter odlo a o poklicnem opravljanju funkcije pod~upanov, odlo a o najemu posojila in dajanju poroatva, - razpisuje referendum, - s svojim aktom, v skladu z zakonom, dolo a viaino pla e ali dela pla e ob inskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila lanom organov in delovnih teles, ki jih imenuje ob inski svet, - ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, - imenuje in razreauje lane komisije po zakonu o nezdru~ljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, lane sveta ob ine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter lane drugih organov ob ine ustanovljenih na podlagi zakona, - dolo i organizacijo in na in izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesre ami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred po~ari ter sprejme program in letni na rt s tega podro ja, dolo i organizacijo ob inskega sveta ter na in njegovega delovanja v vojni, - daje mnenje k imenovanju na elnika upravne enote in imenuje predstavnike ob ine v sosvet na elnika upravne enote, - odlo a o drugih zadevah, ki jih dolo a ta zakon in ta statut. len Ob inski svet dela in odlo a na sejah skladno s poslovnikom, ki ga sprejme ob inski svet z dvotretjinsko ve ino navzo ih lanov. Dnevni red seje ob inskega sveta predlaga ~upan, vsebovati pa mora s poslovnikom dolo ene vsebine. Vsak lan ob inskega sveta lahko predlaga ob inskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen prora una in zaklju nega ra una prora una in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu ob ine dolo eno, da jih sprejme ob inski svet na predlog ~upana. }upan mora predloge komisij in odborov ob inskega sveta ter predloge lanov ob inskega sveta iz prejanjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je dolo eno v poslovniku ob inskega sveta. len Ob inski svet veljavno sklepa, e je na seji navzo a ve ina njegovih lanov. Ob inski svet sprejema odlo itve z ve ino glasov navzo ih lanov, razen e zakon dolo a druga no ve ino. Ob inski svet sprejema odlo itve praviloma z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako dolo eno z zakonom ali e tako sklene ob inski svet. Na in dela in odlo anja, razmerja do drugih ob inskih organov ter druga vpraaanja delovanja ob inskega sveta se dolo ijo s poslovnikom. Odlo itve ob inskega sveta izvraujeta ~upan in ob inska uprava. }upan in tajnik ob ine o izvraevanju odlo itev ob inskega sveta poro ata ob inskemu svetu skladno s poslovnikom ob inskega sveta. len lanu ob inskega sveta pred asno preneha mandat iz razlogov in na na in kot to dolo a zakon. 2.1 Delovna telesa ob inskega sveta len Ob inski svet lahko ustanovi eno ali ve  komisij in odborov kot svoja stalna ali ob asna delovna telesa. lane komisij in odborov imenuje izmed svojih lanov, najve  polovico pa lahko tudi izmed drugih ob anov. Predsednik komisije ali odbora je lan ob inskega sveta. lanstvo v komisiji ali odboru ni zdru~ljivo s lanstvom v nadzornem odboru ob ine ali z delom v ob inski upravi. len Ob inski svet ima komisijo za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja ima 3 lane, ki jih ob inski svet imenuje izmed svojih lanov. Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: ob inskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa ob inskega sveta in druge organe, ki jih imenuje ob inski svet, ob inskemu svetu ali ~upanu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vpraaanji v ob ini, - pripravlja predloge odlo itev ob inskega sveta v zvezi s pla ami ter drugimi prejemki ob inskih funkcionarjev ter izvrauje odlo itve ob inskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo pla e in druge prejemke ob inskih funkcionarjev, - obravnava druga vpraaanja, ki ji jih dolo i ob inski svet v skladu s predpisi. len Komisije in odbori ob inskega sveta, kot stalna delovna telesa, v okviru svojega delovnega podro ja v skladu s statutom in poslovnikom ob inskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti ob inskega sveta in dajejo ob inskemu svetu mnenja in predloge. `tevilo, organizacijo, delovno podro je, naloge in atevilo lanov komisij in odborov dolo a poslovnik ob inskega sveta. Praviloma ima odbor 5 lanov, komisija pa 3 lane. Komisije in odbore ustanovi ob inski svet s sklepom, s katerim izvede tudi imenovanje. Predlog za imenovanje pripravi Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Prvo sejo delovnega telesa skli e ~upan najkasneje v treh mesecih po imenovanju delovnega telesa. len Ob inski svet lahko ustanovi tudi ob asna delovna telesa. S sklepom o ustanovitvi ob asnega delovnega telesa in imenovanju lanov dolo i ob inski svet tudi njegove naloge. Predlog za imenovanje lanov pripravi Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. len Ob inski svet lahko razreai predsednika, posameznega lana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog najmanj etrtine lanov ob inskega sveta. Predlog novih kandidatov za lane delovnih teles ob inskega sveta pripravi Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. 3. }upan len }upana volijo ob ani na neposrednih in tajnih volitvah v skladu z zakonom. Mandatna doba ~upana traja atiri leta, kot to dolo a zakon. Potek atirih let od nastopa mandata ~upana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni ~upan. Novoizvoljeni ~upan nastopi mandat, ko ob inski svet na svoji prvi seji po izvolitvi lanov ob inskega sveta na podlagi potrdila ob inske volilne komisije o izvolitvi ~upana odlo i o morebitnih prito~bah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za ~upana oziroma ugotovi, da takih prito~b ni bilo. }upan opravlja funkcijo nepoklicno. }upan se lahko odlo i, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odlo itvi je ~upan dol~an obvestiti ob inski svet na prvi naslednji seji. len Funkcija ~upana ni zdru~ljiva s funkcijo lana ob inskega sveta in pod~upana, lanstvom v nadzornem odboru in z delom v ob inski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako dolo a zakon. len }upan predstavlja in zastopa ob ino. Poleg tega ~upan predvsem: - predlaga ob inskemu svetu v sprejem prora un ob ine in zaklju ni ra un prora una, odloke in druge akte iz pristojnosti ob inskega sveta, - izvrauje ob inski prora un ter pooblaa a druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvraevanja ob inskega prora una, - skrbi za izvajanje sploanih aktov ob ine in drugih odlo itev ob inskega sveta, - odlo a o pridobitvi in odtujitvi premi nega premo~enja ter o pridobitvi nepremi nega premo~enja, - skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih sploanih aktov ob ine, - predlaga odlok, ki opredeljuje organizacijo ob inske uprave, dolo a njeno delovno podro je in dolo i sistemizacijo delovnih mest v ob inski upravi, odlo a o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v ob inski upravi ter pooblaa a tajnika ob ine za te naloge, - imenuje in razreauje tajnika ob ine in organov skupne ob inske uprave, - usmerja in nadzoruje delo ob inske uprave in organov skupne ob inske uprave, - opravlja druge zadeve, ki jih dolo ajo zakoni in ta statut. }upan opravlja z zakonom predpisane naloge na podro ju zaa ite in reaevanja, predvsem pa: - skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami in uresni evanje zaa itnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesre , - imenuje poveljnike in atabe civilne zaa ite ob ine ter poverjenike za civilno zaa ito, - sprejme na rt zaa ite in reaevanja, - vodi zaa ito, reaevanje in pomo , - dolo i organizacije, ki opravljajo javno slu~bo oziroma naloge zaa ite, reaevanja in pomo i in organizacije, ki morajo izdelati na rte zaa ite in reaevanja, - ugotavlja in razglaaa stopnjo po~arne ogro~enosti v naravnem okolju na obmo ju ob ine, - sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, e se ob inski svet ne more sestati, - v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogro~enih in prizadetih prebivalcev, - predlaga pristojnemu organu razporeditev dr~avljanov na delovno dol~nost, dol~nost v civilni zaa iti ter materialno dol~nost. }upan v skladu z zakonom odlo a tudi o na ob ino prenesenih zadevah iz dr~avne pristojnosti. len V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v ve jem obsegu ogro~eno ~ivljenje in premo~enje ob anov, pa se ob inski svet ne more pravo asno sestati, lahko ~upan sprejme za asne nujne ukrepe. Te mora predlo~iti v potrditev ob inskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. len }upan lahko zadr~i objavo sploanega akta ob ine, e meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga ob inskemu svetu, da o njem ponovno odlo i na prvi naslednji seji, pri emer mora navesti razloge za zadr~anje. e ob inski svet vztraja pri svoji odlo itvi, se sploani akt objavi, ~upan pa lahko vlo~i pri ustavnem sodia u zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. }upan zadr~i izvajanje odlo itve ob inskega sveta, e meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim sploanim aktom ob ine, in predlaga ob inskemu svetu, da o njej ponovno odlo i na prvi naslednji seji, pri emer mora navesti razloge za zadr~anje. Ob zadr~anju izvajanja odlo itve ob inskega sveta ~upan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odlo itve. e ob inski svet ponovno sprejme enako odlo itev, lahko za ne ~upan postopek pri ustavnem sodia u. e se odlo itev nanaaa na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje ob ini, ~upan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo itve. len Za pomo  pri opravljanju nalog ~upana ima ob ina pod~upana. Pod~upana imenuje in razreauje ob inski svet na predlog ~upana izmed svojih lanov. S sklepom o imenovanju pod~upana dolo i ob inski svet, da bo pod~upan v primeru pred asnega prenehanja mandata ~upana opravljal funkcijo ~upana, v asu od sprejema sklepa o pred asnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega ~upana. V asu ko pod~upan opravlja funkcijo ~upana, nima pravice glasovati za odlo itve ob inskega sveta. Pod~upan pomaga ~upanu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti ~upana, za katere ga ~upan pooblasti. Pod~upan nadomea a ~upana v primeru njegove odsotnosti ali zadr~anosti. V asu nadomea anja opravlja pod~upan teko e naloge iz pristojnosti ~upana in tiste naloge, za katere ga ~upan pooblasti. Pod~upan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. len Kadar nastopijo razlogi, da tako ~upan kot pod~upan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomea a ~upana lan ob inskega sveta, ki ga dolo i ~upan, e ga ne dolo i, pa najstarejai lan ob inskega sveta. V asu nadomea anja opravlja lan ob inskega sveta teko e naloge iz pristojnosti ~upana. len }upan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za prou evanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti ali skladno z zahtevami zakona. len }upanu in pod~upanu pred asno preneha mandat iz razlogov in na na in kot to dolo a zakon. 4. Nadzorni odbor len Nadzorni odbor ob ine je najviaji organ nadzora javne porabe v ob ini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: - opravlja nadzor nad razpolaganjem s premo~enjem ob ine, - nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev ob inskega prora una, - nadzoruje finan no poslovanje uporabnikov prora unskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja ob inskih organov, ob inske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in ob inskih skladov ter drugih porabnikov sredstev ob inskega prora una in pooblaa enih oseb z ob inskimi javnimi sredstvi in ob inskim premo~enjem ter ocenjuje u inkovitost in gospodarnost porabe ob inskih javnih sredstev. len Nadzorni odbor ima 3 lane. lane nadzornega odbora imenuje ob inski svet izmed ob anov, ob inskemu svetu pa kandidate predlaga Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. lani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkuanje s finan no-ra unovodskega ali pravnega podro ja ali V. stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj 10 let izkuaenj s finan no-ra unovodskega podro ja. lani nadzornega odbora ne morejo biti lani ob inskega sveta, ~upan, pod~upan, tajnik ob ine, delavci ob inske uprave ter lani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in ob inskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki prora unskih sredstev. lanstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razreaitve oziroma z dnem poteka mandata lanom ob inskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za pred asno razreaitev lana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za pred asno prenehanje mandata lana ob inskega sveta. Razreaitev opravi ob inski svet na predlog nadzornega odbora. len Prvo sejo nadzornega odbora skli e ~upan najkasneje v treh mesecih po imenovanju nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, e je na prvi seji navzo ih ve ina lanov. lani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. Predsednik  ".~&bn2 > !P#R#p#r#$%n'p'r'v'''*WWW]]:]<]]__mnҤh|(*&Hh_%B*CJphh_%B*OJQJphh_%H*OJQJ h_%5CJ h_%6CJh>rh_%CJh_%5OJQJh_%OJQJ h_%CJh_%5B*OJQJph@      "$.~T`TT`T$ & F h^`a$ & F"$T`Ta$$T`Ta$$T`Ta$$a$.&(2Rxbdn$T`Ta$T`TT`TT`T$ & F h^`a$$T`Ta$2 4 > !!!$%&r't'v'''')*T`T$ & F"a$T`T$T`Ta$T`TT`T$ & F h^`a$$T`Ta$***>++,|,,@--,..,//00"11233$ & F  r^`ra$$ & F  r^`ra$$ & F  r^`ra$$ & F h^`a$3l4566P8899P::;;6<<=t>?|?8@@@B\BB$ & F h^`a$$ & F  r^`ra$BDfD(EEEdFF@GGHIJFKKK4LtLLMM:N4O$ & F h^`a$$ & F  r^`ra$$ & F!  r^`ra$4OOBP,QQRSS.TnTUzUU`WWWWbY[[T`TT`T$ & F h^`a$$ & F h^`a$$ & F  r^`ra$[[\\\]]:]<]H]l]]]]_$ & F  r^`ra$$ & F  r^`ra$$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$T`T$ & F"a$ T^`TT`T$ & F h^`a$_<`2aaaadff f\fhjlmn&nnoooop$a$$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$pqrPsRs^st\w^wjw{}}}R:68D bֈ4$ & F  r^`ra$T`T$ & F h^`a$$T`Ta$4&^8,` $ & F h^`a$$a$$ & F  r^`ra$ $r^`ra$$ & F  r^`ra$ & žΞ:t ФҤ(@$&2Ĩ$T`Ta$$a$$ & F h^`a$$T`Ta$^L|<f ".hj$a$$ & F h^`a$ $r^`ra$$ & F  r^`ra$$T`Ta$j|~ ڼ:<HƿȿԿ"Xp^N|* $r^`ra$$a$$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$*,*rbhjvHb$ & F h^`a$ $r^`ra$$T`Ta$@@bdp$&JLXbl $r^`ra$$a$$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$6n>DTv "" %\(,.0 333\4$ & F h^`a$$a$$T`Ta$predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor sprejema svoje odlo itve na sejah na katerih je navzo ih ve ina lanov nadzornega odbora, z ve ino glasov navzo ih lanov. len Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaklju nega ra una prora una, javnih zavodov in javnih podjetij ter ob inskih skladov, predloga prora una in finan nih na rtov javnih zavodov, javnih podjetij in ob inskih skladov ter nadzor razpolaganja z ob inskim premo~enjem. V program lahko nadzorni odbor vklju i tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor ob inski svet in ~upana. Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlagata ob inski svet ali ~upan. len Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poro il nadzornega odbora pripravi lan nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadol~il nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, asa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane pravne osebe z odgovornimi osebami. V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dol~ni lanu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predlo~iti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. lan nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Nadzorovane osebe so dol~ne zahtevane podatke posredovati. Po opravljenem pregledu pripravi lan nadzornega odbora predlog poro ila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporo ila in predlogi ukrepov. Predlog poro ila sprejme nadzorni odbor in ga poalje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poro ila vlo~iti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odlo iti v petnajstih dneh. Dokon no poro ilo poalje nadzorni odbor nadzorovani osebi, ob inskemu svetu in ~upanu, po potrebi pa tudi ra unskemu sodia u. e je nadzorni odbor ugotovil hujao kraitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju ob ine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kraitvah v petnajstih dneh od dokon nosti poro ila obvestiti pristojno ministrstvo in ra unsko sodia e. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekraek ali kaznivo dejanje, je dol~an svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dol~ne spoatovati mnenja, priporo ila in predloge nadzornega odbora. Ob inski svet, ~upan in organi porabnikov ob inskih prora unskih sredstev so dol~ni obravnavati dokon na poro ila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoatevati priporo ila in predloge nadzornega odbora. len Predsednik nadzornega odbora izlo i lana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, e so podane okolia ine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Izlo itev lana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izlo itev mora vlo~iti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okolia ine, na katere opira svojo zahtevo za izlo itev. O izlo itvi odlo i predsednik nadzornega odbora. O izlo itvi predsednika nadzornega odbora odlo i nadzorni odbor z ve ino vseh lanov. len Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poro ilo dokon no. Ob obvea anju javnosti mora spoatovati pravice strank. Pri opravljanju svojega dela so lani nadzornega odbora dol~ni varovati dr~avne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti ob inskega sveta in organizacij uporabnikov prora unskih sredstev ter spoatovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizi nih in pravnih oseb. len Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje ob inski svet. Pogodbo z izvedencem sklene ~upan. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v ob inskem prora unu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. len Podrobnejao organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom. 5. Ob inska uprava len Notranjo organizacijo in delovno podro je ob inske uprave dolo i ob inski svet na predlog ~upana z odlokom. Sistemizacijo delovnih mest v ob inski upravi dolo i ~upan, na predlog tajnika ob ine. Ob insko upravo usmerja in nadzira ~upan, delo ob inske uprave pa vodi tajnik ob ine, ki ga imenuje in razreauje ~upan. len Ob inski svet lahko na predlog ~upana odlo i, da z drugo ob ino ali z drugimi ob inami ustanovijo enega ali ve  organov skupne ob inske uprave, skladno z zakonom. len Ob inska uprava odlo a o pravicah in dol~nostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. Ob ina odlo a s posami nimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene dr~avne pristojnosti. O upravnih stvareh iz ob inske pristojnosti odlo a na prvi stopnji ob inska uprava, na drugi stopnji ~upan, e ni za posamezne primere z zakonom dolo eno druga e. O prito~bah zoper odlo be organa skupne ob inske uprave odlo a ~upan ob ine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, e zakon ne dolo a druga e. len Posami ne akte iz izvirne pristojnosti ob ine izdaja tajnik ob ine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odlo anje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odlo anje v upravnih stvareh. Osebe iz prejanjega odstavka odlo ajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene dr~avne pristojnosti, e ni z zakonom druga e dolo eno. O upravnih stvareh iz ob inske izvirne pristojnosti lahko odlo a samo uradna oseba, ki je pooblaa ena za opravljanje teh zadev in ima viajo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odlo a tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. len Tajnik ob ine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona, ki opredeljuje sploani upravni postopek in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom pristojnega ministrstva. len O prito~bah zoper posami ne akte iz izvirne pristojnosti ob inske uprave odlo a ~upan. Zoper odlo itev ~upana je dopusten upravni spor. O prito~bah zoper posami ne akte, ki jih v zadevah iz dr~avne pristojnosti na prvi stopnji izdaja ob inska uprava, odlo a dr~avni organ, dolo en z zakonom. len O izlo itvi zaposlenega v ob inski upravi odlo a tajnik ob ine, ki v primeru izlo itve o stvari tudi odlo i, e je zaposleni pooblaa en za odlo anje v upravnih stvareh. O izlo itvi tajnika ob ine ali ~upana odlo a ob inski svet, ki v primeru izlo itve o stvari tudi odlo i. 6. Drugi organi ob ine len Organizacijo in delovno podro je ter sestavo organov, ki jih mora ob ina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge ob ine na posameznih podro jih javne uprave, dolo i ~upan oziroma ob inski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju lanov posameznega organa. len Ob ina ima poveljnika in atab civilne zaa ite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaa ite in drugih sil za zaa ito, reaevanje in pomo , v skladu s sprejetimi na rti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaa ito so za svoje delo odgovorni ~upanu. NEPOSREDNO SODELOVANJE OB ANOV PRI ODLO ANJU V OB INI len Oblike neposrednega sodelovanja ob anov pri odlo anju v ob ini so zbor ob anov, referendum in ljudska iniciativa. 1. Zbor ob anov len Ob ani na zboru ob anov: - obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo ja ob ine, njenega imena ali sede~a ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, - obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi ob inami v airae samoupravne lokalne skupnosti, - obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev o~jih delov ob ine oziroma za spremembo njihovih obmo ij, - predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stalia a o spremembah obmo ij naselij, imen naselij ter imen ulic, - opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, - dajejo predloge ob inskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja ob ine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja ~ivljenjskega okolja, - oblikujejo stalia a v zvezi z ve jimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagalia  odpadkov in nevarnih stvari, - obravnavajo in oblikujejo mnenja, stalia a ter odlo ajo o zadevah, za katere je tako dolo eno z zakonom, s tem statutom ali odlokom ob ine ter o zadevah, za katere tako sklene ob inski svet ali ~upan. Odlo itve, predloge, pobude, stalia a in mnenja zbora ob anov so ob inski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dol~ni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoatevati. e pristojni ob inski organ meni, da predlogov, pobud, stalia , mnenj in odlo itev zbora ob anov ni mogo e upoatevati, je ob anom dol~an na primeren na in in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. len Zbor ob anov se lahko skli e za vso ob ino, za posamezno naselje ali zaselek. Zbor ob anov skli e ~upan na lastno pobudo ali na pobudo ob inskega sveta. }upan mora sklicati zbor ob anov za vso ob ino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v ob ini. Zahteva volivcev za sklic zbora ob anov mora vsebovati pisno obrazlo~en predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba prilo~iti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivalia a ter njihove podpise. }upan lahko zahtevo s sklepom zavrne, e ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno atevilo volivcev. Sklep z obrazlo~itvijo se vro i pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. }upan skli e zbor ob anov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vlo~ene zahteve. len Sklic zbora ob anov mora vsebovati obmo je, za katerega se sklicuje zbor ob anov, kraj in as zbora ob anov ter predlog dnevnega reda. Sklic zbora ob anov je treba objaviti na krajevno obi ajen na in. len Zbor ob anov vodi ~upan ali od njega pooblaa eni pod~upan. }upan lahko zboru ob anov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. Zbor ob anov veljavno sprejema svoje odlo itve, predloge, pobude, stalia a in mnenja, e na zboru sodeluje najmanj 15 odstotkov volivcev z obmo ja ob ine, za katero je zbor sklican. Odlo itev zbora ob anov je sprejeta, e zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. Tajnik ob ine ugotovi sklep nost zbora ob anov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odlo itve ter vodi zapisnik o odlo itvah zbora. Z zapisnikom zbora ob anov tajnik ob ine seznani ob inski svet in ~upana ter ga na krajevno obi ajen na in objavi. 2. Referendum o sploanem aktu ob ine len Ob ani lahko odlo ajo na referendumu o vpraaanjih, ki so vsebina sploanih aktov ob ine, ki jih sprejema ob inski svet, razen o prora unu in zaklju nem ra unu ob ine ter o sploanih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo ob inski davki in druge dajatve. Ob inski svet lahko o sploanem aktu iz prejanjega odstavka razpiae referendum na predlog ~upana ali lana ob inskega sveta. Ob inski svet mora razpisati referendum, e to zahteva najmanj 15 odstotkov volivcev v ob ini ali e tako zahteva zakon oziroma statut ob ine. len Predlog za razpis referenduma lahko vlo~i ~upan ali lan ob inskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sploanega akta ob ine. Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu sploanega akta ob ine je treba ob inski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma. e je vlo~en predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma, ~upan zadr~i objavo sploanega akta do odlo itve o predlogu ali pobudi oziroma do odlo itve na referendumu. len Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem ob ani potrdijo ali zavrnejo sprejeti sploani akti ob ine ali njegove posamezne dolo be. e je sploani akt ob ine ali njegove posamezne dolo be na referendumu potrjen, ga mora ~upan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. e je sploani akt ob ine ali njegove posamezne dolo be zavrnjen, se sploani akt ne objavi, dokler se ob upoatevanju volje volivcev ne spremeni. Odlo itev volivcev na referendumu, s katero je bil sploani akt ob ine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne dolo be, zavezuje ob inski svet, ki je sprejel sploani akt, o katerem je bil izveden referendum, do konca njegovega mandata. len Pobuda volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma o sploanem aktu ob ine ali njegovih posameznih dolo bah mora vsebovati ~e oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izra~eno vpraaanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazlo~itev. Pobudo volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politi na stranka v ob ini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 15 odstotkov volivcev v ob ini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivalia a. Pobudnik o pobudi volivcem za vlo~itev zahteve za razpis referenduma pisno seznani ob inski svet in pobudo predlo~i ~upanu. e ~upan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega lena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom ob ine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. e pobudnik tega ne stori, se ateje, da pobuda ni bila vlo~ena. }upan o tem nemudoma obvesti pobudnika in ob inski svet. Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odlo itev ~upana preizkusi upravno sodia e. len Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem na seznam. }upan dolo i obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izra~eno zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. Osebno podpisovanje se izvaja pred dr~avnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. `teje se, da je zahteva za razpis referenduma vlo~ena, e jo je v dolo enem roku podprlo s svojim podpisom zadostno atevilo volivcev. len Ob inski svet razpiae referendum v petnajstih dneh po sprejemu odlo itve o predlogu ~upana ali ob inskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vlo~itve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s etrtim odstavkom prejanjega lena. Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinatirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. Z aktom o razpisu referenduma dolo i ob inski svet vrsto referenduma, sploani akt, o katerem se bo odlo alo oziroma njegove dolo be, o katerih se bo odlo alo, besedilo referendumskega vpraaanja, o katerem se bo odlo alo na referendumu tako, da se bo obkro~ilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja. Akt o razpisu referenduma se objavi na na in, ki je s tem statutom dolo en za objavo sploanih aktov ob ine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi ob inska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih ob ilih. len Pravico glasovati na referendumu imajo vsi ob ani, ki imajo pravico voliti lane ob inskega sveta. Odlo itev na referendumu je sprejeta, e zanjo glasuje ve ina volivcev, ki so glasovali. len Postopek za izvedbo referenduma vodi Ob inska volilna komisija, ki odlo a tudi o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora. Glede glasovanja na referendumu in drugih vpraaanjih izvedbe referenduma veljajo dolo be zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vpraaanje druga e urejeno. Poro ilo o izidu glasovanja na referendumu poalje Ob inska volilna komisija ob inskemu svetu ter ga objavi na na in, ki je v statutu ob ine dolo en za objavo sploanih aktov ob ine. 3. Svetovalni referendum len Ob inski svet lahko pred odlo anjem o posameznih vpraaanjih iz svoje pristojnosti razpiae svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiae za vso ob ino. Svetovalni referendum se izvede v skladu z dolo bami tega statuta, ki urejajo referendum o sploanem aktu ob ine. Odlo itev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje ob inskih organov. 4. Drugi referendumi len Ob ani lahko odlo ajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vpraaanjih, e tako dolo a zakon. Referendum iz prejanjega odstavka se opravi v skladu z dolo bami tega statuta, e z zakonom, ki dolo a in ureja referendum, ni druga e dolo eno. Odlo itev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, e je zanjo glasovala ve ina vseh volivcev v ob ini. 5. Ljudska iniciativa len Najmanj 15 odstotkov volivcev v ob ini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev sploanega akta ali druge odlo itve iz pristojnosti ob inskega sveta oziroma drugih ob inskih organov. Glede pobude volivcem za vlo~itev zahteve iz prejanjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo dolo be zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o sploanem aktu ob ine. e se zahteva nanaaa na razveljavitev sploanega akta ob ine ali drugo odlo itev ob inskega sveta, mora ob inski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odlo iti najkasneje v treh mesecih od dne, ko je bila zahteva pravilno vlo~ena. e se zahteva nanaaa na odlo itve drugih ob inskih organov, morajo ti o njej odlo iti najkasneje v enem mesecu od dne, ko je bila zahteva pravilno vlo~ena. OB INSKE JAVNE SLU}BE len Ob ina zagotavlja opravljanje javnih slu~b, ki jih sama dolo i in javnih slu~b, za katere je tako dolo eno z zakonom. Opravljanje javnih slu~b zagotavlja ob ina: - neposredno v okviru ob inske uprave, - z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, - z dajanjem koncesij, - z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, - z organiziranjem re~ijskega obrata znotraj ob inske uprave. len Javne slu~be na podro ju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti so opredeljene s posebnimi odloki na podlagi zakonov. Ob ina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih slu~b, ki so po zakonu obvezne. len Ob ina lahko zaradi gospodarnega in u inkovitejaega zagotavljanja javnih slu~b ustanovi javno slu~bo skupaj z drugimi ob inami. len Za izvraevanje ustanoviteljskih pravic v javnih slu~bah, ki so ustanovljene za obmo je dveh ali ve  ob in, lahko ob inski sveti ob in ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo ~upani ob in ustanoviteljic. V aktu o ustanovitvi skupnega organa se dolo ijo njegove naloge, organizacija dela in na in sprejemanja odlo itev, na in financiranja in delitve stroakov za delo skupnega organa. PREMO}ENJE IN FINANCIRANJE OB INE len Premo~enje ob ine sestavljajo nepremi ne in premi ne stvari v lasti ob ine, denarna sredstva in pravice. Ob ina mora s premo~enjem gospodariti kot dober gospodar. Odlo itev o odtujitvi nepremi nega premo~enja ob ine sprejme ob inski svet. O pridobitvi in odtujitvi premi nega premo~enja ter za pridobitev nepremi nega premo~enja je pristojen ~upan. Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremi nega premo~enja mora ~upan preveriti, ali so v prora unu zagotovljena finan na sredstva ter pridobiti cenitev sodno zaprise~enega cenilca. Po pridobitvi nepremi nega premo~enja, mora ~upan na naslednji seji o tem obvestiti ob inski svet. Pridobitev, odprodaja ali zamenjava nepremi nin in premi nin se izvede po postopku in na na in, ki ga dolo a zakon oziroma skladno s predpisi, ki veljajo za dr~avno premo~enje. len Ob ina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. len Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v prora unu ob ine. Prora un ob ine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter ra un financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo na rtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z ob inskim premo~enjem in na rtovani odhodki. V ra unu financiranja se izka~e odpla evanje dolgov in zadol~evanje ob ine. len Sredstva prora una se smejo uporabljati le za namene, ki so dolo eni s prora unom. V imenu ob ine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v prora unu predvidena za posamezne namene. Sredstva prora una se lahko uporabijo, e so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. len Za izvraevanje prora una je odgovoren ~upan. }upan je odredbodajalec za sredstva prora una. Za izvraevanje prora una ob ine lahko ~upan pooblasti posamezne delavce ob inske uprave ali pod~upana. len Prora un ob ine sprejme ob inski svet na predlog ~upana z odlokom. Prora un ob ine mora biti sprejet pred za etkom leta, na katerega se nanaaa. e prora un ni sprejet pred za etkom leta, na katerega se nanaaa, se financiranje ureja s posebnim odlokom o za asnem financiranju. len e se po sprejemu prora una sprejme zakon ali odlok ob ine, na podlagi katerega nastanejo novi prihodki ali odhodki prora una, dolo i ~upan obseg prihodkov oziroma odhodkov in odpre nov konto za ta namen, skladno z zakonom. Navedene spremembe se opredelijo s spremembo odloka o prora unu (rebalansom), ki ga na predlog ~upana sprejme ob inski svet. len e se med letom spremeni delovno podro je oziroma pristojnost uporabnika ali posredovanje uporabnika prora una, se sorazmerno pove a ali zmanjaa obseg sredstev za delovanje uporabnika. O pove anju ali zmanjaanju sredstev odlo a ~upan. e se uporabnik ali posredni uporabnik prora una med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v prora unsko rezervo ali se prerazporedijo med druge porabnike. len e se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov prora una izvraevanje prora una ne more uravnovesiti, se lahko za za asno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve ob ine ali najame posojilo najve  5 odstotkov sprejetega prora una, ki mora biti odpla ano do konca prora unskega leta. O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega lena odlo a ~upan, ki mora o tem obvestiti ob inski svet na prvi naslednji seji. len Ob ina oblikuje svoje rezerve, v katere izlo a del skupno dose~enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se dolo i vsako leto s prora unom, vendar najmanj v viaini 0,5 odstotkov prihodkov. Izlo anje rezerve se praviloma izvrai vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra teko ega leta. Izlo anje prihodkov v rezerve preneha, ko dose~ejo rezerve ob ine 2 odstotka letnih dose~enih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto. len Rezerve se uporabljajo: - za pokrivanje stroakov ukrepov ter pomo  prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesre ; kot so: suaa, potres, po~ar, poplave in druge naravne oziroma ekoloake nesre e v skladu z zakonom, epidemije, ~ivalske ku~ne bolezni in rastlinski akodljivci; - za zagotovitev sredstev prora una, kadar prihodki pritekajo neenakomerno; - za kriterije prora unskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz prve in tretje to ke prejanjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vra anja, sredstva iz druge to ke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta. O uporabi sredstev iz prvega in drugega odstavka tega lena odlo a ~upan. len Po preteku leta, za katero je bil sprejet prora un, sprejme ob inski svet zaklju ni ra un prora una za preteklo leto. V zaklju nem ra unu prora una se izka~ejo predvideni in dose~eni prihodki, predvideni in dose~eni odhodki ter predvidena in dose~ena izvraitev ra una financiranja ter sredstva rezerv. Ob inski svet sprejme hkrati z zaklju nim ra unom prora una tudi premo~enjsko bilanco ob ine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaklju ni ra un. Zaklju ni ra un za preteklo leto se predlo~i ob inskemu svetu najkasneje do konca marca teko ega leta. len Ob ina se lahko dolgoro no zadol~i za investicije, ki jih sprejme ob inski svet pod pogoji, ki jih dolo a zakon. len Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je ob ina, se smejo zadol~evati le s soglasjem ob ine. O soglasju odlo a ~upan. }upan odlo a tudi o dajanju poroatev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je ob ina, pod pogoji, ki jih dolo a zakon. SPLO`NI IN POSAMI NI AKTI OB INE 1. Sploani akti ob ine len Sploani akti ob ine so statut, poslovnik ob inskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Ob inski svet sprejema kot sploane akte tudi prostorske in druge na rte razvoja ob ine, ob inski prora un in zaklju ni ra un, ki sta posebni vrsti sploanih aktov. Kadar ne odlo i z drugim aktom, sprejme ob inski svet sklep, ki je lahko sploani ali posami ni akt. Postopek za sprejem sploanih aktov ob ine ureja poslovnik ob inskega sveta. len Statut je temeljni sploani akt ob ine, ki ga sprejme ob inski svet z dvotretjinsko ve ino glasov vseh lanov ob inskega sveta. Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. len S poslovnikom, ki ga sprejme ob inski svet z dvotretjinsko ve ino navzo ih lanov, se uredi organizacija in na in dela ob inskega sveta ter uresni evanje pravic in dol~nosti lanov ob inskega sveta. len Z odlokom ureja ob ina na sploaen na in zadeve iz svoje pristojnosti, organizira ob insko upravo in dolo a na in njenega dela ter ustanavlja javne slu~be. Z odlokom ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako dolo eno z zakonom. len Z odredbo uredi ob ina dolo ene razmere, ki imajo sploaen pomen ali odreja na in ravnanja v takih razmerah. len S pravilnikom se raz lenijo posamezne dolo be statuta ali odloka v procesu njihovega izvraevanja. len Z navodilom se lahko podrobneje predpiae na in dela ob inske uprave pri izvraevanju dolo b statuta ali odloka. len Statut, odloki in drugi predpisi ob ine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske in pri nejo veljati petnajsti dan po objavi, e ni v njih druga e dolo eno. V Uradnem vestniku Gorenjske se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako dolo i ob inski svet. 2. Posami ni akti ob ine len Posami ni akti ob ine so odlo be in sklepi, s katerimi se odlo a o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene dr~avne pristojnosti. len O prito~bah zoper posami ne akte, ki jih izdaja ob inska uprava v upravnem postopku, odlo a na drugi stopnji ~upan, e ni za posamezne primere z zakonom druga e dolo eno. O prito~bah zoper posami ne akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene dr~avne pristojnosti odlo a dr~avni organ, ki ga dolo i zakon. O zakonitosti dokon nih posami nih aktov ob inskih organov odlo a v upravnem sporu pristojno sodia e. VARSTVO OB INE V RAZMERJU DO DR}AVE IN `IR`IH LOKALNIH SKUPNOSTI len Ob inski svet ali ~upan lahko vlo~i zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov dr~ave, s katerimi se posega v ustavni polo~aj in v pravice ob ine, oziroma e se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja ob ine posega v njene pravice. len Ob inski svet ali ~upan lahko za neta pred ustavnim sodia em spor o pristojnosti, e dr~avni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti ob ine. Enako lahko postopa, e pokrajina ali druga ob ina posega v njeno pristojnost. len }upan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi dr~avni organi izvraujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko spro~i tudi e osebe javnega in zasebnega prava z dokon nimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na akodo javnih koristi ob in. len }upan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, e bi lahko bile v teh postopkih oziroma e so z ~e izdanimi akti prizadete pravice in koristi ob ine, dolo ene z ustavo in zakoni. len Delovna telesa so dol~na za potrebe ob inskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajo ih se predpisov, ki se ti ejo koristi ob ine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje ob inski svet svoje mnenje, ki ga poalje dr~avnemu zboru. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE len Vsako ministrstvo na svojem podro ju nadzoruje zakonitost sploanih in posami nih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo ~upan, ob inski svet in pooblaa eni delavci ob inske uprave. V zadevah, ki jih na organe ob ine prenese dr~ava, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. Pri izvajanju nadzorstva po prejanjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiae organizacijo slu~b za izvajanje nalog iz dr~avne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz dr~avne pristojnosti. Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov ob in zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obvea anje in strokovno pomo  organom ob in. PREHODNE IN KON NE DOLO BE len Do sprejema novih sploanih aktov ob ine, se v ob ini uporabljajo sploani akti, ki so jih v obdobju od leta 1995 do leta 1998 sprejeli organi Ob ine Preddvor, oziroma organi Skupa ine Ob ine Kranj do leta 1994, v dolo bah, ki niso v nasprotju z zakonom ali tem statutom. len Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Ob ine Jezersko (Uradni vestnik Gorenjske, 10/99). len Ta statut za ne veljati 15. dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. `tevilka: 015-02-1/00 Jezersko, dne 19.6.2001 ~upan Ob ine Jezersko Milan Kocjan, l.r.     stran  PAGE 19 od  NUMPAGES 19 >>d>H?J?@SSTXXYY|m~mr&sțƞġ4LV@rf V. "&(,.2>@LN"jh_%OJQJUhnH tH h_%OJQJhnH tH h,.jh,.U*h_%B*OJQJhmHnH phsHtH h_%6OJQJhh_%OJQJh_%B*OJQJphh_%5OJQJh_%OJQJU5\46<7>7J78V;X;f;<===<>>>d>f>r>J??@@BJBtC$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$tCVDEFFFIJ>M@MLM0O2O>ONPQQQRSSSSSVJVWPXRXTXXXXYYYYZ0["\]]V^t_`,b $r^`ra$$T`Ta$$ & F"a$$ & F h^`a$$T`Ta$,bTeVebeffXgkkkl|m~mmnprr&s(s4sJuFvdwfwrw$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$rwxy{{{|}~؀ڀ~B`*68BLB$ & F h^`a$$T`Ta$Blnz@*țʛ֛ Ȟʞ֞$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$Рġơҡ:Ȥ̦46B.ԩ@nn $r^`ra$$ & F"a$$ & F h^`a$$T`Ta$$T`Ta$np|n (HJLpZڸܸ$ & F"a$$ & F h^`a$$T`Ta$ܸL>:<HdXZ$T`Ta$$ & F h^`a$ZfVNP\8, $r^`ra$$T`Ta$$ & F h^`a$RTVFHTR$T`Ta$$ & F"a$$ & F h^`a$$T`Ta$xz^`l02>*z>@rt$T`Ta$$ & F h^`a$$T`Ta$fhrxzt$ & Fa$$ & F"a$$T`Ta$ VXb\^h.^`$a$$ & Fa$$ & F"a$$T`Ta$ $&*,02|~$a$$a$ NRT\^rtxz|~h,.h_%h_%OJQJh_%OJQJhnH tH "jh_%OJQJUhnH tH  h>rOJQJhmHnHtH u (. A!"#$% :@: Navaden_HmH$sH$tH$H@H Naslov 1$$@&a$5CJOJQJH@H Naslov 2$$@&a$5CJOJQJHA@H Privzeta pisava odstavkaZiZ Navadna tabela :V 44 la 2k2 Brez seznama HB@H Telo besedila$a$ CJOJQJFP@F Telo besedila 2 CJOJQJ>Z@> Golo besediloOJQJ2@"2 Glava  p#0 @20 Noga  p#`C@B` Telo besedila - zamik$`a$ CJOJQJ(W@Q( Krepko5PQ@bP Telo besedila 3$a$6CJOJQJhR@rh Telo besedila - zamik 2$`a$5CJOJQJdS@d Telo besedila - zamik 3$`a$ CJOJQJ6)@6 `tevilka straniPP Besedilo obla kaCJOJQJ^JaJA*z{    rFGL[B}~< K     Gl Dr >eeVZ6}(Y(`l:Gx .{32il H!!!!":"n"""###!$$$O%%%&7&&&&''''()))z*{*|**********+,,,,,y. / //./p0522 33q33333b44g5555o67779:::;T<=???@1@k@@@AOBBCCCBDpDD[EEFGGIHHHHIvIJ`KaKgKLLBMNN NhNiNNNNNOPPPbPP/QQ RRDSESKSFTTTHUUVVAVVWWW4X5X>X?XEXXXmZ[[$[[[[\,\\/]]]'^>___`o`aoaaaXbbcWcc4d5d;dHeIeOe$ffgh]ici]kklllmmmnnnnoo%o&o,osooo6pypqqqrrstuuuvv;wwwwwyzz{.}tyN.HSS͇·ԇ239tz%+΋cdj'őƑ̑uޒߒ%ٔ()*`agە +KK|şSrmn#CĦŦ˦]xlmsȫDABH0!&۲G yz ʶ˶^NOdekָh˹̹df!ý 7y7 8r-Imnt&NOUghnj]^d+'(.FPzAuv|PW)stzABH<=C=QRX349<=BTUZwx}]^cKLMqrw:./4}~ >?B0000000000000000" 00 00000000 000 000000 0000 0000000 000 000 0000000" 00 000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0  0  0  0 0  0  0 0 0 0 0 0 0 0! 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0  0  0! 0" 0# 0$ 0% 0  0& 0' 0( 0) 0* 0+ 0, 0  0- 0. 0/ 00 01 020 0000 0000" 00|*0|*0|* 0|*0|* 0|* 0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|* 0 |*0|*0|*0|*0|*0|* 0 |*0|*0|* 0|* 0|* 0|*0|* 0|* 0|* 0|*0|*0|* 0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|* 0 |*0|*0|*0|*0|*0|* 0 |*0|*0|*0|*0|*0|* 0 |*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|* 0|* 0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0|*0|*0|* 0 |*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0!|*0|*0|*0|*0|* 0"|*0|*0|*0|* 0#|*0|*0|*0|* 0$|*0|*0|*0|*0|* 0%|*0|*0|*0|* 0&|*0|*0|* 0'|*0|*0|*0|*0|*0|* 0(|*0|*0|*0|*0|* 0)|*0|*0|* 0*|*0|*0|*0|* 0+|*0|*0|*0|*0|*0|* 0,|*0|*0|* 0-|*0|*0|*0|*0|*" 0|*0|* 0.|*0|*0|*0|* 0/|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 00|*0|*0|*0|*0|*0|* 01|*0|*0|*0|* 02|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 03|*0|*0|*0|*0|* 04|*0|*0|*0|*0|* 05|*0|*0|*0|*0|*0|* 06|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 07|*0|*0|*0|*0|*0|* 08|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 09|*0|*0|*0|* 0:|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0;|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0<|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0=|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*" 0|*0|* 0>|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0?|*0|*0|*0|* 0@|*0|*0|* 0A|*0|*0|*0|*0|*" 0|*0|* 0B|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0C|*0|*0|* 0D|*0|*0|*0|*0|*0|* 0E|*0|*0|*0|* 0F|*0|*0|* 0G|*0|*0|*0|*0|* 0H|*0|*0|*0|* 0I|*0|*0|*0|* 0J|*0|*0|*0|* 0K|*0|*0|*0|*0|* 0L|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|* 0M|*0|*0|*0|*0|* 0N|*0|*0|* 0O|*0|*0|*0|*0|*" 0|*0|*0|*0|* 0P|*0|*0|*0|*0|*0|* 0Q|*0|*0|*0|* 0R|*0|*0|* 0S|*0|*0|*0|* 0T|*0|*0|* 0U|*0|*0|* 0V|*0|*0|* 0W|*0|*0|*0|*0|*0|* 0X|*0|*0|* 0Y|*0|*0|*0|*0|*0|*" 0|*0|* 0Z|*0|*0|* 0[|*0|*0|* 0\|*0|*0|* 0]|*0|*0|* 0^|*0|*0|*0|*" 0|*0|* 0_|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*" 0 |*0|* 0`|*0|*0|* 0a|*0|*0|* 0b|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*0|*@0I0@0I0@0I0@0I0@0@0I0BK0X  2225N{*3B4O[_p4 j*\4tCX@XEXX[[[,\oaaWbXbbc4d6dddHeJeggChYh]i^illmmnooo$o'oo6pqquuww;ywyzzBCƄS0S͇χ24-̋΋cȅ͏'őǑޒ (*`b͕̕m̢͢ĦƦlnAC0y{ʶ˶̶ζNOcf˹̹ý 7 mNPgi]_')uw)uAC<>QS34<=TUwx]^Kr./} ?By{ qrEGKLZ[AB|~; < J K ~      FGkl  CDqr  =>dedeUVYZ56|}'(XY'(_`kl9:FGwx  -.z{2312hik l G!H!!!!!!!""9":"m"n"""""###### $!$$$$$N%O%%%%%&&6&7&&&&&&&''''''''(())))y*|***************++,,,,,,,,x.y./ ///-/./o0p0425222 3333p3q3333333a4b444f5g55555n6o6777799::::;;S<T<==????@@0@1@j@k@@@@@AANBOBBBCCCCCCADBDoDpDDDZE[EEEFFGGGGHHIHHHHHIIuIvIJJ_KbKfKgKLLLLAMBMNN N NgNiNNNNNNNOOPPPPaPbPPP.Q/QQQR RRRCSFSJSKSETFTTTTTGUHUUUUVVV@VAVVVWWWW3X5X=X@XDXEXXXXXlZmZ[[#[$[[[[[\\+\,\\\.]/]]]]]&^'^=_>_____``n`o`aanaoaaaaaWbXbbbccVcWccc3d6d:d;dGeJeNeOe#f$fffgghh[i^ibici\k]kkkllllllmmmmmnnnnnoo$o'o+o,orosooooo5p6pxpypqqqqrrrrssttuuuuvvvv:w;wwwwwvywyzzzz{{-}.}stxyMN-.GHRSRṠχӇԇ1489suyz $%*+͋΋beij&'đǑˑ̑tuݒߒ $%ؔٔ'*_bfgٕە *+JKJK{|ğşRSqrln"#BCæƦʦ˦\]wxknrsǫȫCD@CGH/0 !%&ڲ۲FG x{ ɶ˶]^MOcfjkոָghʹ̹cdef !½ý 67xy67 78qr,-HIlost%&MPTUfimnij\_cd*+&)-.EFOPyz@Atw{|OPVW()ruyz@CGH;>BC<=PSWX2489;=ABSUYZvx|}\^bcJMprvw9:-/34| *.?B *.=B ?B"Z.,"sZlzG_.,Sԓn-U]>lz4z.,sV0Gq n|<*`Doy/֨E(-6 <$F>nBA,GԻDgI$|yLdE[$H\\^Fvvc].,#b"#dԓQe$/OfqޖCOgf.,)cja|j"#mqnmuWrYznoznRn   ^ `OJQJo(- hh^h`o(.hh^h`o(.   ^ `OJQJo(-hh^h`o(. hh^h`.hh^h`.   ^ `OJQJo(- hh^h`.   ^ `OJQJo(- hh^h`OJQJo(hh^h`o(. hh^h`.hh^h`.   ^ `OJQJo(- hh^h`.hh^h`.hh^h`. hh^h`.hh^h`.0^`0o(.   ^ `OJQJo(-5hh^h`o(.hh^h`o(.hh^h`. hh^h`o(   ^ `OJQJo(-$0$^$`0o(.5hh^h`o(.   ^ `OJQJo(- hh^h`.   ^ `OJQJo(-   ^ `OJQJo(-   ^ `OJQJo(-"H\SWrYz <Gq doz,Gn-URF>a|j#bDoy/DgIQeE(-6sV0BAmu>[|yLsZ|<*COgfZvvc]/OfG_4zmq)cj""_%,.>r ?B@   !"#/4=@NQVWX[`cwA@@ @@@@@ @*@,@0@2@6@<@B@D@H@J@L@N@f@p@@@@@@@@@@@UnknownGz Times New Roman5Symbol3& z Arial5& zaTahoma?5 z Courier New"1 zfFg{F;#x;#xY4dHP?2 Na podlagi 36 Tomaz Mikolic uporabnik"                           ! Oh+'0  4 @ L Xdlt|Na podlagi 36Tomaz Mikolic Normal.dot uporabnik6Microsoft Office Word@V@i@hA@;#՜.+,0 hp  Altus Consultingx Na podlagi 36 Naslov  !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdeghijklmopqrstuzRoot Entry F0E|1TableΟWordDocument**SummaryInformation(fDocumentSummaryInformation8nCompObjs  F!Microsoft Office Wordov dokument MSWordDocWord.Document.89q