ࡱ> U$bjbjnn$4aa%(eeeeeyyy8ypYY(\\\$h"Ue\\\\\ee*444\pee4\44sL1).S@0pc":" s"es(\\4\\\\\4\\\p\\\\"\\\\\\\\\O +:$OB INA TRZIN Ob inski svet `tevilka: 4-2/99 Datum: 08.03.1999 Na podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS at. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 ) in 18. lena Statuta Ob ine Trzin (Ur.vestnik Ob ine Trzin at. 2/99) je Ob inski svet Ob ine Trzin na 4.redni seji dne 8.3.1999 sprejel P O S L O V N I K OB INSKEGA SVETA OB INE TRZIN I. SPLO`NE DOLO BE 1. len S tem poslovnikom Ob inski svet Ob ine Trzin (v nadaljevanju: svet) ureja organizacijo in na in svojega dela, organizacijo in na in dela odborov in komisij sveta in pravice ter dol~nosti lanov delovnih teles sveta oz. lanov odborov in komisij sveta ter postopke sprejemanja odlokov in drugih aktov sveta. 2. len Na in dela in pristojnosti odborov in komisij sveta lahko svet v skladu s Statutom Ob ine Trzin in tem poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi odborov in komisij sveta. 3. len Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 4. len Delo sveta je javno. Sejo sveta oz. odbora ali komisije sveta se lahko zapre za javnost samo, e zaradi javnega interesa oz. sploanih koristi tako odlo i svet oz. odbor ali komisija sveta. V primerih iz prvega odstavka tega lena se o sprejetih sklepih ali aktih obvesti javnost s poro ilom, sprejetim na seji sveta oz. delovnega telesa sveta oz. oblikovanim v skladu s sklepi sveta oz. delovenga telesa sveta. 5. len Svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje se sklicujejo praviloma enkrat mese no, vendar najmanj vsake tri mesece. 6. len Svet predstavlja ~upan Ob ine Trzin. II. KONSTITUIRANJE SVETA 7. len Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih ve  kot polovica mandatov. 8. len Prvo sejo sveta skli e dotedanji ~upan najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi. Do potrditve mandata ~upana vodi sejo najstarejai ob inski svetnik. Na njegov predlog lahko svet odlo i, da vodi prvo sejo do potrditve mandata ~upana drug lan sveta. 9. len V za etku prve seje svet najprej izvoli Komisijo za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja, ki jo sestavljajo predsednik in atirje lani. Kandidate za predsednika in lane komisije lahko predlaga vsak ob inski svetnik. Pred glasovanjem o izvolitvi predsednika in lanov komisije mora biti predlaganih najmanj toliko kandidatov kot se jih voli. Predsedujo i lahko za ne s postopkom glasovanja za izvolitev potem, ko na njegovo vpraaanje, ali ~eli kdo od ob inskih svetnikov predlagati ae kakanega kandidata, nih e ve  ne predlaga novih kandidatov. O kandidatih za predsednika komisije in kandidatih za lane komisije se glasuje posami no in po abecednem vrstnem redu za etnic njihovih priimkov, pri emer se najprej glasuje o kandidatih za predsednika komisije in nato o kandidatih za lane komisije. Izid glasovanja ugotavlja predsedujo i. Postopek glasovanja o izvolitvi predsednika oziroma lanov komisije je zaklju en, ko eden od kandidatov za predsednika oziroma atirje izmed kandidatov za lane komisije dobijo ve ino glasov navzo ih ob inskih svetnikov. e je predlaganih samo toliko kandidatov, kot se jih voli, lahko ob inski svet glasuje o celotni listi kandidatov hkrati. Takano glasovanje ni mogo e, e mu nasprotuje najmanj tretjina navzo ih ob inskih svetnikov. Glasovanje o izvolitvi predsednika in lanov komisije je javno. 10. len Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja pregleda poro ilo ob inske volilne komisije o izidu volitev, potrdila o izvolitvi ob inskih svetnikov in ~upana ter morebitne prito~be kandidatov ali predstavnikov kandidatur oz. list kandidatov in predlo~i svetu predlog sklepa o potrditvi vseh nespornih mandatov. Na predlog komisije svet potrdi mandate ob inskih svetnikov in ~upana, ko dobi poro ilo komisije o pregledu potrdil o izvolitvi in upravi enosti oz. neupravi enosti morebitnih prito~b kandidatov ali predstavnikov kandidatov oziroma list kandidatov in njene predloge za odlo anje. Svet skupaj odlo i o potrditvi mandatov, ki niso sporni; o vsakem spornem mandatu pa odlo a posebej. Ob inski svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. `teje se, da je svet z odlo itvijo o spornem mandatu odlo il tudi o prito~bi kandidata ali predstavnika kandidata oz. liste kandidatov. Slovesna izjava 11. len Po potrditvi mandata poda ~upan slovesno izjavo v naslednjem besedilu: "Izjavljam, da bom ravnal po Ustavi, zakonih in Statutu Ob ine Trzin in da bom svojo dol~nost opravljal vestno in odgovorno. Svoje mo i bom usmerjal v napredek in razvoj ob ine ter nenehno skrbel za blagostanje ob anov." 12. len Po potrditvi mandatov svet sprejme dnevni red seje. III. PRAVICE IN DOL}NOSTI OB INSKIH SVETNIKOV 1. Sploane dolo be 13. len Ob inski svetniki imajo pravice in dol~nosti, dolo ene z zakonom, s Statutom Ob ine Trzin in s tem poslovnikom. 14. len Ob inski svetnik ima pod pogoji, dolo enimi s tem poslovnikom, pravico ustanoviti svetniako skupino, se v laniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati ali iz nje izstopiti. 15. len Ob inski svetnik je odgovoren za delovanje sveta in delovnih teles sveta in se je dol~an udele~evati sej sveta in odborov oziroma komisij sveta, v katere je izvoljen ali imenovan in sodelovati pri njihovem delu in odlo anju. Ob inski svetnik se lahko udele~uje tudi sej drugih odborov in komisij sveta in ima pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. 16. len e se ob inski svetnik iz opravi ljivih razlogov ne more udele~iti seje sveta ali seje odbora oz. komisije sveta, je dol~an o tem predhodno obvestiti ~upana oz. predsednika odbora ali komisije sveta ali tajnika sveta. Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja lahko na predlog delovnega telesa predlaga svetu zamenjavo lana delovnega telesa, e se trikrat zaporedoma neopravi eno ne udele~i seje delovnega telesa, seja pa je bila sklicana v skladu s poslovnikom. 17. len Ob inski svetnik ima pravico zahtevati od ob inskih organov pojasnila ali obvestila, ki jih potrebuje v zvezi z delom v svetu oziroma v delovnem telesu sveta, katerega lan je. 18. len Ob inski svetnik ima pravico: - predlagati obravnavo kateregakoli vpraaanja z delovnega podro ja sveta in predlagati uvrstitev teh zadev v program dela sveta ali na dnevni red seje sveta oz. seje delovnega telesa sveta; - predlagati obravnavo vpraaanj, ki se nanaaajo na izvraevanje odlokov in drugih aktov sveta; - predlagati sprejem odloka ali drugega akta iz pristojnosti sveta; - predlagati dopolnila oz. spremembe (amandmaje) predlogov aktov, ki jih sprejema svet; - predlagati kandidate za funkcije oziroma za lane odborov in komisij ter drugih organov, ki jih voli ali imenuje svet; - skupaj s ae vsaj tremi ob inskimi svetniki predlagati razreaitev odbora ali komisije sveta ali razreaitev predsednika odbora oz. komisije; - predlagati razreaitev glavnega in odgovornega urednika ob inskega glasila, - postavljati vpraaanja in dajati pobude in predloge ~upanu, tajniku ob inske uprave in na elnikom oddelkov ter predsedniku sveta, predsednikom odborov in komisij sveta in predsedniku Nadzornega odbora v zvezi z zadevami iz njihove pristojnosti ter njihovim delom in - dajati druge pobude in predloge v skladu s Statutom Ob ine Trzin in tem poslovnikom. 2. Vpraaanja in pobude ob inskih svetnikov 19. len Ob inski svetnik zastavlja vpraaanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. 20. len Na vsaki redni seji sveta mora biti na dnevnem redu tudi to ka "Vpraaanja in pobude ob inskih svetnikov". Ob inski svetnik postavi vpraaanje oz. poda pobudo pisno ali ustno, lahko pa pisno posredovano vpraaanje, predlog ali pobudo predstavi tudi ustno na seji sveta. Zaradi razjasnitve vsebine vpraaanja, predloga ali pobude lahko ~upan zahteva, da ob inski svetnik ustno postavljeno vpraaanje, predlog ali pobudo predlo~i tudi pisno. 21. len Vsa vpraaanja in pobude, prejete v pisni obliki, posreduje tajniatvo sveta najkasneje v roku sedem dni po prejemu naslovniku vpraaanja, predloga oz. pobude. e je vpraaanje oz. pobuda posredovana tajniatvu sveta ve  kot 10 dni pred sejo sveta, dobi svetnik pisni odgovor na seji sveta. V tem primeru se mora seje sveta pri tej to ki udele~iti tudi naslovnik vpraaanja ali pobude. 22. len Na ustno postavljeno vpraaanje ali pobudo ob inski svetnik dobi odgovor na seji sveta, e je to mogo e in e je naslovnik vpraaanja ali pobude navzo , sicer pa ga mora v pisni obliki prejeti najkasneje na naslednji redni seji sveta. 23. len e svetnik ni zadovoljen z odgovorom, lahko na seji, na kateri je prejel odgovor, postavi dopolnilno vpraaanje oz. zahteva dodatni odgovor. e tudi po dodatnem odgovoru svetnik ni zadovoljen z odgovorom, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava v okviru posebne to ke seje sveta. O predlogu iz predhodnega odstavka svet odlo i brez razprave. e je predlog iz 2. odstavka tega lena sprejet, se razprava opravi na prvi naslednji seji oz. e svet tako sklene na predlog ~upana, na eni naslednjih rednih sej sveta. Gradivo za razpravo je dol~an pripraviti naslovnik vpraaanja oz. pobude pri emer se v gradivo vklju i tudi vpraaanje oz. pobuda svetnika ter ~e podani odgovor. Glede poteka razprave se smiselno uporabljajo dolo be tega poslovnika o razpravi. 24. len e se vpraaanje, predlog ali pobuda nanaaa na zadevo iz pristojnosti javnih zavodov in slu~b v ob ini, je ob inska uprava dol~na zagotoviti odgovor najkasneje v 30 dneh od prejema vpraaanja oz. pobude. 25. len Vsak ob inski svetnik lahko postavi vpraaanje oz. poda pobudo, da svet postavi vpraaanje oziroma poda predlog ali pobudo kateremukoli dr~avnemu organu ali instituciji. Vpraaanje, pobudo ali predlog iz predhodnega odstavka naslovniku posreduje tajniatvo sveta najkasneje v roku 7 dni po prejemu. 26. len }upan pisni odgovor iz 23. lena tega poslovnika poalje z gradivom za sejo sveta vsem ob inskim svetnikom. 3. Imuniteta ob inskih svetnikov 27. len Ob inski svetnik ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal na seji sveta ali njegovega delovnega telesa. Ob inski svetnik u~iva imuniteto v skladu s prejanjim odstavkom tega lena od potrditve do prenehanja mandata. 4. Pravica do nadomestil in kritja stroakov 28. len Ob inski svetniki oz. lani delovnih teles sveta imajo pravico do dela pla e in povra ila stroakov za delo v svetu oziroma delovnih telesih, ki jih zagotavlja ob ina v skladu z zakonom in na podlagi pravilnika, ki ga sprejme svet na predlog komisije za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. 5. Svetniake skupine 29. len Ob inski svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti samo eno svetniako skupino ne glede na atevilo izvoljenih z liste. Polo~aj in pravice svetniake skupine ima tudi svetnik, ki je kandidiral kot neodvisni kandidat oz. svetnik, ki je bil edini izvoljen z dolo ene liste kandidatov. 6. Prenehanje mandata 30. len Ob inskemu svetniku preneha mandat: - e izgubi volilno pravico; - e postane trajno nezmo~en za opravljanje funkcije; - e je s pravnomo no sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljao od aestih mesecev; - e v treh mesecih po izvolitvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni zdru~ljiva s funkcijo ob inskega svetnika; - e nastopi funkcijo oz. za ne opravljati dejavnost, ki ni zdru~ljiva s funkcijo ob inskega svetnika; - e odstopi. 31. len O razlogih za prenehanje mandata mora ob inski svetnik pisno obvestiti komisijo ob inskega sveta za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Predsednik komisije za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja mora po obvestilu iz prejanjega odstavka nemudoma predlagati svetu ugotovitveni sklep o prenehanju mandata ob inskega svetnika in spro~iti postopek za nadomestitev ob inskega svetnika, ki mu je prenehal mandat. Kolikor ob inski svetnik ni zmo~en ali iz kakranihkoli razlogov ne ~eli obvestiti komisije ob inskega sveta za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja o razlogih za prenehanje svojega mandata, razlogi za prenehanje pa so nedvoumni, sprejme svet na predlog komisije ugotovitveni sklep o prenehanju mandata ob inskega svetnika. Pred sprejemom sklepa predsednik komisije zahteva od prizadetega ob inskega svetnika, da pojasni svoj polo~aj oz. pridobi mnenja in pojasnila od ustreznih organov ali strokovnjakov (pravosodni organi, zdravniki ipd.). 32. len Ob inskemu svetniku preneha mandat z dnem, ko svet v skladu s prejanjim lenom ugotovi, da so nastali razlogi iz 30. lena. Kolikor ob inskemu svetniku preneha mandat manj kot aest mesecev pred naslednjimi volitvami, ni potrebno za eti postopka za nadomestitev tega svetnika z novim ob inskim svetnikom. III. VODENJE SVETA IN ORGANI SVETA 33. len Delo sveta organizira in vodi ~upan, ki: - predstavlja svet; - predlaga letni program dela sveta in skrbi za usklajevanje dela sveta; - sklicuje in vodi seje sveta; - predlaga dnevni red seje sveta; - skrbi za zakonitost in javnost dela sveta in za uveljavljanje pravic ob inskih svetnikov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v svetu; - podpisuje akte, ki jih sprejme svet; - odgovarja na vpraaanja ob inskih svetnikov, ki so naslovljena nanj in se nanaaajo na njegove pristojnosti v zvezi s svetom; - opravlja druge naloge v zvezi s svetom v skladu s statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi. 34. len Pod~upan pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne naloge iz prejanjega lena. e je ~upan v asu seje sveta zadr~an, vodi sejo sveta pod~upan. e je zadr~an tudi pod~upan, vodi ~e sklicano sejo sveta najstarejai lan sveta. 35. len Za neposredno pripravo gradiv za seje ob inskega sveta (fotokopiranje, spenjanje, razpoailjanje) in koordinacijo sej delovnih teles ob inskega sveta, za vodenje in pravo asno pripravo zapisnikov sej sveta in za pravo asno pripravo sprejetih aktov za objavo v Uradnem vestniku Ob ine Trzin je odgovoren tajnik ~upana in sveta, ki je lan ob inske uprave. 1. Kolegij ob inskega sveta 36. len }upan lahko ustanovi kolegij ob inskega sveta. Kolegij je posvetovalno telo ~upana kot predsedujo ega sveta, ki pomaga ~upanu pri organiziranju dela sveta in njegovih delovnih teles. 37. len Kolegij sestavljajo: - ~upan, - pod~upan, - vodje oz. predstavniki svetniakih skupin oz. list ali ob inskih organizacij politi nih strank, katerih kandidati so bili izvoljeni v svet in - tajnik ob ine. 38. len }upan sklicuje seje kolegija zato, da se posvetuje o: - odprtih vpraaanjih usklajevanja in programiranja dela sveta in njegovih delovnih teles, - odprtih vpraaanjih dnevnih redov sej sveta, - izvajanju in spoatovanju poslovnika sveta, - odprtih vpraaanjih v zvezi s postopki, po katerih naj se obravnavajo predlo~eni predlogi aktov, ki jih sprejema svet, - predlagani viaini sredstev, ki naj bodo v ob inskem prora unu zagotovljena za delo sveta in njegovih delovnih teles, - delu delovnih teles sveta. }upan lahko skli e sejo kolegija zato, da kolegij zavzame skupno stalia e v zvezi z delom sveta ali do kateregakoli drugega pomembnega vpraaanja v zvezi z delom sveta. 39. len Kolegij lahko predlaga delovnim telesom sveta naj obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega podro ja. 40. len Kolegij dela na sejah, ki jih sklicuje ~upan na lastno pobudo. Sklic seje kolegija lahko predlagajo tudi posamezni lani kolegija. V. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej sveta 41. len Seje sveta sklicuje ~upan na lastno pobudo oz. v skladu s programom dela sveta. Redne seje se praviloma sklicujejo enkrat mese no, razen avgusta, vsak drugi ponedeljek v mesecu. 42. len Izredno sejo skli e ~upan poleg rednih sej oz. kadar ni pogojev za redno sejo na lastno pobudo ali e tako sklene svet oz. na zahtevo najmanj etrtine ob inskih svetnikov. Lahko jo skli e tudi na obrazlo~eno pobudo nadzornega odbora ali delovnega telesa sveta. V zahtevi za sklic izredne seje oziroma v obrazlo~itvi zahteve morajo biti navedeni razlogi za sklic. Prilo~eno mora biti gradivo o zadevah, o katerih naj svet razpravlja ter predlogi sklepov oziroma aktov, o katerih naj odlo a. e ~upan kljub temu, da je bila zahteva vlo~ena v skladu s tem poslovnikom, ne skli e izredne seje v 7. dneh od dneva, ko je bila zahteva vlo~ena, lahko sejo skli e pooblaa eni predlagatelj, ki je vlo~il zahtevo in gradivo za sejo. Ob inska uprava je v primeru iz prejanjega odstavka dol~na nuditi pooblaa enemu predlagatelju vso potrebno pomo  pri sklicu in organizaciji seje. 43. len Sklic seje sveta s predlogom dnevnega reda in gradivo, ki bo obravnavano na seji, se poalje ob inskim svetnikom, ~upanu in delovnim telesom sveta najmanj enajst dni pred sejo sveta; pri emer se lanom posameznih odborov, ki niso lani sveta poalje le gradivo za tiste to ke dnevnega reda, ki so v pristojnosti teh odborov. Pripravljavec gradiv je dol~an gradivo za dnevni red seje dostaviti v tajniatvo sveta najkasneje 14 dni pred sejo. Svet lahko z dvotretjinsko ve ino navzo ih ob inskih svetnikov izjemoma odlo i, da bo na seji sveta obravnaval tudi gradivo, ki je bilo ob inskim svetnikom poslano kasneje oz. vro eno na sami seji. S sklicem seje ~upan opozori predsednike delovnih teles sveta, za katere predloge aktov je pristojno posamezno delovno telo. Svoja stalia a ali mnenja, predloge sklepov ali stalia  in predloge dopolnil ali sprememb predlaganega akta (v nadaljnjem besedilu: amandmajev), ki jih delovna telesa predlagajo v sprejem svetu, morajo predlo~iti v uradu ~upana najmanj tri dni pred sejo sveta. Ta dopolnilna gradiva se ob inskim svetnikom vro ijo najkasneje ob za etku seje sveta. 44. len Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi in predlaga ~upan v skladu s programom dela sveta, v skladu s sklepi sveta in potrebami ob ine. V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, za obravnavo katerih so izpolnjeni pogoji, dolo eni s tem poslovnikom, ne glede na to, kdo je pooblaa eni predlagatelj. 45. len }upan pri pripravi predlogov dnevnih redov rednih sej upoateva vrstni red, po katerem so bili predlogi pooblaa enih predlagateljev vlo~eni in tudi pomembnost oz. aktualnost predlogov, vendar mora vsak predlog, vlo~en s strani pooblaa enega predlagatelja biti uvra en najkasneje na dnevni red druge redne seje, sklicane po tem, ko je bil predlog vlo~en. 46. len Zadeve oz. to ke dnevnega reda seje sveta lahko predlagajo: - ~upan, - vsak ob inski svetnik, - delovna telesa sveta, - nadzorni odbor in - najmanj 5 % volivcev v ob ini. 47. len Predlog, da se dolo ena zadeva uvrsti na dnevni red seje sveta, se posreduje ~upanu oz. vlo~i v uradu ~upana, pri emer se obvezno protokolirata datum in ura oddaje predloga, s imer je potrjeno, da je predlog v postopku obravnave. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: - naslov zadeve, s katerim mora biti ozna ena obravnavana problematika, - namen in cilj, ki ga ~eli dose i predlagatelj s predlaganim aktom, - pravna podlaga za obravnavo in sklepanje o obravnavani problematiki, - navedbo predlagatelja in poro evalca na seji sveta in delovnih teles sveta, - obrazlo~itev akta oziroma gradiva, ki bo predmet obravnave, - ocena finan nih posledic, ki bodo nastale zaradi sprejema predlaganega akta oziroma sklepa, - predlog sklepa. e ~upan ugotovi, da gradivo ni popolno, o tem obvesti predlagatelja in zahteva dopolnitev gradiva v roku 10 dni. e predlagatelj predloga ne dopolni, ~upan predlog kot nepopoln zavrne. 48. len Dokler ni kon ana obravnava enega predloga, ni mogo e v postopek obravnave uvrstiti drugega predloga, ki zadeva isto tematiko. O tem, ali zadeva nek predlog isto tematiko kot kateri od predlogov, ki so ~e v postopku obravnave, presoja ~upan, ki lahko za pomo  pri presoji zaprosi tudi pristojno delovno telo sveta ali kolegij. 49. len Vsakdo od pooblaa enih predlagateljev iz 46. lena tega poslovnika lahko predlaga razairitev predlaganega dnevnega reda z novo to ko. e je predlog za razairitev dnevnega reda vlo~en najkasneje tri dni pred sejo in ~upan soglaaa, da je zadevo potrebno obravnavati, e so razlogi za uvrstitev to ke na dnevni red nastali po sklicu seje, in e predlog izpolnjuje pogoje iz prejanjega lena, se predlog najmanj tri dni pred sejo poalje ob inskim svetnikom in predsedniku pristojnega delovnega telesa sveta. S tem je predlog uvra en v predlog dnevnega reda seje in se o uvrstitvi te to ke na dnevni red posebej glasuje samo, e to zahteva kdo izmed ob inskih svetnikov. e je predlog za razairitev dnevnega reda z novo to ko sprejet, lahko svet ~e ob sprejemu to ke na dnevni red sprejme tudi sklep, da mora pred obravnavo te to ke podati o zadevi svoje mnenje pristojno delovno telo sveta. 2. Vodenje in udele~ba na sejah sveta in delovnih teles 50. len Sejo sveta vodi ~upan. V njegovi odsotnosti ali v primeru izredne dol~ine seje lahko seji predseduje pod~upan. V odsotnosti ~upana in pod~upana vodi sejo najstarejai lan sveta. Predsedujo emu pri vodenju seje pomaga tajnik ~upana in sveta. 51. len O udele~bi ob inskih svetnikov na sejah sveta se vodi evidenca, za katero skrbi tajnik ~upana in sveta. Ob prihodu na sejo je ob inski svetnik dol~an potrditi svojo udele~bo s podpisom eviden ne liste. Seja se za ne z ugotavljanjem sklep nosti, ki je pogoj za to, da svet lahko veljavno odlo a. 52. len Neopravi ena odsotnost s seje sveta ali delovnega telesa sveta, daljaa zamuda ali daljaa odsotnost (odhod pred koncem seje) se kaznuje z ustreznim zmanjaanjem dela pla e in nadomestil iz 28. lena tega poslovnika. Viaina kazni in na in ugotavljanja razlogov za kaznovanje se uredita s pravilnikom, ki ga pripravi Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja in potrdi svet. 53. len Svet veljavno sklepa, e je na seji navzo a ve ina ob inskih svetnikov. Odlo itve sprejema z ve ino glasov navzo ih svetnikov, e ni z zakonom, statutom ob ine in tem poslovnikom druga e dolo eno. Statut ob ine in statutarne sklepe sprejema svet z dvotretjinsko ve ino vseh lanov, poslovnik in sklepe poslovniake narave pa z dvotretjinsko ve ino navzo ih lanov. 54. len Na seji sveta lahko sodelujejo tudi tajnik ob ine, predstojnik ob inske uprave oz. lani uprave, ki so pripravili gradiva za sejo sveta in predstavniki predlagateljev za posamezne to ke dnevnega reda. 3. Potek seje 55. len Po za etni ugotovitvi sklep nosti in pred dolo itvijo dnevnega reda seje, svet najprej razpravlja in odlo a o sprejemu zapisnika prejanje seje. Ob inski svetnik lahko da pripombe k zapisniku prejanje seje in zahteva, da se le-ta ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika odlo a svet brez razprave. 56. len Po obravnavi zapisnika prejanje seje svet dolo i dnevni red seje, ki ga med sejo ni mogo e ve  dopolnjevati. Pri dolo anju dnevnega reda svet najprej razpravlja in odlo a o predlogih za umik posameznih to k z dnevnega reda, nato o predlogih za razairitev dnevnega reda. Zadeve, za katere predlagatelj predlaga umik z dnevnega reda, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in brez glasovanja. O predlogih za razairitev dnevnega reda se glasuje samo, e so razlogi za uvrstitev to ke na dnevni red nastali po sklicu seje sveta. O predlogih za razairitev ima pravico podati svoje mnenje ~upan, e ni sam predlagatelj. Po odlo itvah iz prejanjih odstavkov glasuje svet o dnevnem redu v celoti. 57. len Posamezne to ke dnevnega reda se obravnavajo po dolo enem vrstnem redu. Med sejo svet lahko spremeni vrstni red obravnave posameznih to k dnevnega reda. 58. len Predlagatelj zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko poda na za etku obravnave dopolnilno obrazlo~itev, ki ne sme trajati ve  kot 10 minut. Za predlagateljem oz. predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poro evalci delovnih teles, ki so obravnavala gradivo, nato predstavnik ob inske uprave oz. ~upan, e ni sam predlagatelj in po tem ob inski svetniki in drugi udele~enci seje, ki v skladu s tem poslovnikom lahko dobijo besedo. 59. len Predsedujo i daje ob inskim svetnikom besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi. Ob inskemu svetniku, ki ~eli govoriti o kraitvi poslovnika oz. sprejetega dnevnega reda, predsedujo i da besedo takoj, ko jo zahteva. e svetnik ni zadovoljen s pojasnilom predsedujo ega glede kraitve poslovnika oz. dnevnega reda, o vpraaanju odlo i svet. 60. len Razpravljavec sme govoriti le o vpraaanju, ki je na dnevnem redu. e se razpravljavec ne dr~i dnevnega reda, ga predsedujo i opomni. e se razpravljavec tudi po drugem opominu ne dr~i dnevnega reda, mu predsedujo i lahko vzame besedo. 61. len Razpravo je v okviru posamezne to ke dnevnega reda mogo e omejiti. Omejitev razprave lahko predlaga predsedujo i ali najmanj tretjina navzo ih ob inskih svetnikov. Predlog za omejitev razprave je sprejet, e glasujeta zanj najmanj dve tretjini navzo ih svetnikov. e svet omeji razpravo, lahko vsak ob inski svetnik razpravlja samo enkrat in najve  pet minut. Poleg tega ima vsak svetnik pravico do najve  dveh replik, ki lahko trajata najve  po tri minute. Enako velja za vse druge udele~ence v razpravi. Omejitve razprave ni mogo e predlagati in ne sprejeti med razpravo, temve  izklju no v za etku to ke dnevnega reda, preden nastopi prvi razpravljavec. 62. len Ko predsedujo i ugotovi, da ni ve  prijavljenih k razpravi, sklene razpravo. e je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odlo itev ali stalia , se razprava prekine in se nadaljuje po predlo~itvi teh predlogov. 63. len Predsedujo i lahko na zahtevo ob inskih svetnikov prekine delo sveta in dolo i, kdaj se bo nadaljevalo. Predsedujo i prekine delo sveta, e ugotovi, da seja ni ve  sklep na, e so potrebna usklajevanja, e je potrebno dobiti mnenja delovnih teles ali ob inske uprave in v drugih primerih, kadar tako sklene svet. 64. len e svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni kon al razprave ali ni pogojev za odlo anje, ali e svet o zadevi ne ~eli odlo ati na isti seji, se razprava oz. odlo anje o zadevi prelo~i na eno naslednjih sej. 65. len Seje sveta morajo biti na rtovane tako, da praviloma ne trajajo ve  kot pet ur. 66. len Predsedujo i odredi odmor (15 minut) vsaj po treh urah neprekinjenega dela sveta. e je svet po treh urah sredi odlo anja o predlaganem aktu, se odredi odmor po zaklju ku odlo anja. Odmor za posvet pred ali med odlo anjem ali za pripravo amandmajev oziroma predlogov sklepov ali stalia , se odredi tudi na obrazlo~eno zahtevo svetniake skupine. Vsaka svetniaka skupina lahko zahteva najve  15 minut odmora samo enkrat v okviru posamezne to ke dnevnega reda. V okviru iste to ke dnevnega reda lahko zahtevata odmor najve  dve svetniaki skupini. O zahtevi svetniake skupine iz prejanjega odstavka se ne glasuje. e po dveh odmorih na zahtevo svetniakih skupin v okviru iste to ke dnevnega reda ae katera od svetniakih skupin ali posamezni ob inski svetnik oz. predsednik pristojnega delovnega telesa ali ~upan predlaga dodatni odmor z istim namenom, svet o predlogu glasuje brez razprave. 67. len Ko je dnevni red iz rpan, svet kon a sejo. 4. Vzdr~evanje reda na seji 68. len Za red na seji sveta skrbi predsedujo i. 69. len Na seji sveta lahko dobijo besedo samo ob inski svetniki, predlagatelji aktov in vabljeni na sejo, vendar slednji samo pri tistih to kah dnevnega reda, h katerim so bili vabljeni. Drugi udele~enci seje smejo sodelovati v razpravi samo, e jim to svet dovoli. V tem primeru predsedujo i ugotovi, o em ~eli udele~enec razpravljati ter nato predlaga svetu, da o tem odlo i. Odlo itev sveta, da drugi udele~enec lahko razpravlja, velja samo za enkratno razpravo. 70. len Na seji ne sme nih e govoriti, dokler mu predsedujo i ne da besede. Predsedujo i skrbi, da govornika nih e ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu se~e v besedo le predsedujo i. 71. len Za kraitev reda na seji sveta sme predsedujo i izre i naslednje ukrepe: - opomin, - odvzem besede, - odstranitev s seje. 72. len Opomin se izre e ob inskemu svetniku ali vabljenemu na sejo, ki govori, etudi mu predsedujo i ni dal besede, e sega govorniku v besedo ali na drug na in krai red na seji in dolo be tega poslovnika. 73. len Predsedujo i odvzame besedo ob inskemu svetniku oziroma vabljenemu na sejo, e s svojim govorom na seji krai red in dolo be tega poslovnika in je bil na isti seji ~e vsaj dvakrat opomnjen, naj spoatuje red in dolo be tega poslovnika. 74. len Ukrep odstranitve s seje sveta se izre e ob inskemu svetniku ali vabljenemu na sejo sveta, e kljub opominom ali odvzemu besede ne preneha govoriti oziroma krai red na seji tako, da onemogo a delo sveta. 75. len Ob inski svetnik ali vabljeni na sejo, ki mu predsedujo i izre e ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti dvorano. Ob inski svetnik oz. vabljeni na sejo, ki mu predsedujo i izre e ukrep odstranitve s seje, ima pravico do ugovora, ki sme trajati najve  tri minute. e predsedujo i po ugovoru vztraja pri izre enem ukrepu, mora ob inski svetnik oziroma vabljeni na sejo, proti kateremu je ukrep izre en, takoj zapustiti sejo. 76. len Predsedujo i lahko odredi, da se odstrani iz dvorane vsak posluaalec in drugi udele~enec, ki krai red na seji sveta. Ob hudi kraitvi reda lahko predsedujo i odredi, da se odstranijo vsi prisotni, ki niso ob inski svetniki. 77. len e predsedujo i z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, prekine sejo. 5. Odlo anje 78. len Za odlo anje na seji sveta oziroma delovnega telesa sveta je potrebna navzo nost ve ine ob inskih svetnikov oziroma lanov delovnega telesa. Sklep nost sveta oziroma delovnega telesa sveta predsedujo i ugotovi pred za etkom glasovanja. Kadar svet oziroma delovno telo sveta v okviru iste to ke ve krat glasuje in se med odlo anjem atevilo navzo ih spreminja, oz. kadar predsedujo i ali kdo izmed ob inskih svetnikov ali lanov delovnega telesa dvomi v sklep nost, je predsedujo i dol~an le-to ponovno preveriti. 79. len Za sprejem statuta ali statutarnega sklepa, za sprejem sklepa o za etku postopka za spremembo statuta in za sprejem sklepa o povezavi ob ine Trzin z drugimi ob inami v pokrajino, je potrebna dvotretjinska ve ina vseh ob inskih svetnikov. Poslovnik, sklepe poslovniake narave, obvezne razlage poslovnika, sklepe o prenosu posameznih pristojnosti sveta na ~upana, sklepe o povezavah ob ine Trzin v skupnosti dveh ali ve  ob in in sklepe o prenosu zadev iz pristojnosti ob ine v opravljanje etrtnih skupnosti, sprejema svet z dvotretjinsko ve ino navzo ih ob inskih svetnikov. Ostale akte in odlo itve sprejema svet z ve ino navzo ih ob inskih svetnikov, razen e s statutom, tem poslovnikom ali aktom, ki se sprejema, ni dolo ena druga na ve ina. 80. len Glasovanje o predlogu, o katerem se glasuje, se opravi po kon ani razpravi. Razen ob glasovanju o proceduralnih predlogih ima pred glasovanjem ob inski svetnik pravico obrazlo~iti svoj glas. Pri tem ne sme polemizirati s stalia i drugih svetnikov ali pozivati ostalih svetnikov, kako naj glasujejo. Predstavnik svetniake skupine lahko obrazlo~i odlo itev celotne skupine. Obrazlo~itev glasu lahko traja najve  tri minute. 81. len Razen glasovanja za izvolitev lanov pokrajinskega sveta ob povezavi ob ine Trzin v pokrajino, je glasovanje o vseh odlo itvah v svetu praviloma javno in se izvede z dvigom rok ali barvnih kartonov, pri emer zelena barva ozna uje glasove "ZA", rde a barva pa glasove "PROTI". Na zahtevo najmanj tretjine ob inskih svetnikov se glasovanje lahko izvede z osebnim izjavljanjem ob inskih svetnikov ali s tajnim glasovanjem. 82. len Javno glasovanje se izvede tako, da predsedujo i vpraaa ob inske svetnike, kdo je "ZA" in nato ae kdo je "PROTI" predlogu. Ob inski svetniki ali lani delovnega telesa, ki so navzo i in niso glasovali niti "ZA" niti "PROTI", se atejejo kot vzdr~ani. Predlog je sprejet, e glasuje "ZA" ustrezna ve ina. 83. len Glasovanje z osebnim izjavljanjem se izvede tako, da se poklicani navzo i ob inski svetnik oziroma lan delovnega telesa jasno in dovolj glasno opredeli "ZA" ali "PROTI" oziroma izjavi, da se glasovanja vzdr~i. Klicanje na seji sveta izvede tajnik ~upana in sveta, na seji delovnega telesa pa predsedujo i. Ob glasovanju z osebnim izjavljanjem se na seznamu ob inskih svetnikov oziroma lanov delovnega telesa zabele~ijo navzo nost oziroma odsotnost ter oddani glas "ZA" ali "PROTI" ali "VZDR}AN". Izpolnjeni seznam iz prejanjega odstavka, ki ga podpiae predsedujo i na seji, se kot obvezna priloga prilo~i zapisniku seje. 84. len Predsedujo i lahko predlaga, da se o ve  sklepih, ki se nanaaajo na isto zadevo, glasuje skupaj. Predlog je sprejet, e noben svetnik ne ugovarja. Ta dolo ba se ne uporablja za glasovanje o amandmajih k predlogom aktov. 85. len Po vsakem opravljenem glasovanju predsedujo i ugotovi in objavi izid glasovanja, pri tem pa mu pomaga tajnik sveta. Predsedujo i na osnovi glasovanja razglasi, ali je odlo itev oz. akt sprejet ali ne. 86. len Tajno se glasuje z glasovnicami. Za vsako glasovanje se pripravi toliko glasovnic, kolikor svetnikov je navzo ih na seji. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pe atom sveta. 87. len Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odlo a in opredelitev "ZA" in "PROTI". Na dnu glasovnice je beseda "ZA" na desni, beseda "PROTI" pa na levi strani. Ob inski svetnik glasuje tako, da obkro~i besedo "ZA" ali "PROTI". Kadar svet v skladu z zakonom, statutom ali tem poslovnikom voli s tajnim glasovanjem, se na glasovnico po dolo enem ali iz~rebanem vrstnem redu natisnejo imena kandidatov in ob inski svetnik glasuje tako, da obkro~i zaporedno atevilko pred imenom kandidata. 88. len Tajno glasovanje vodi komisija za izvedbo volitev, ki jo sestavljajo predsedujo i seje kot predsednik in dva lana, ki ju na predlog predsedujo ega imenuje svet. Pri izvedbi glasovanja pomaga komisiji tajnik ~upana in sveta. 89. len Predsednik komisije poimensko pokli e ob inskega svetnika, naj prevzame glasovnico in na seznamu pri imenu in priimku ozna i, da mu je bila glasovnica vro ena. Nato ob inski svetnik v posebnem prostoru, dolo enem za glasovanje, izpolni glasovnico in jo odda v glasovalno skrinjico. Predsedujo i pred za etkom glasovanja dolo i as, ob katerem se glasovanje kon a. 90. len Po izvedenem glasovanju komisija za izvedbo volitev ugotovi izid glasovanja in o tem poda svoje poro ilo. Poro ilo o izidu glasovanja obsega: - atevilo razdeljenih glasovnic; - atevilo oddanih glasovnic; - atevilo neveljavnih glasovnic, s katerih ni mogo e nedvoumno ugotoviti volje glasujo ih; - atevilo veljavnih glasovnic; - atevilo glasov "ZA" in atevilo glasov "PROTI" oz. kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o ve  kandidatih za isto funkcijo, atevilo glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati; - ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano ve ino oz. kadar se pri volitvah in imenovanjih glasuje o ve  kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen. 6. Zapisnik 91. len O delu na seji sveta ali delovnega telesa se piae zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti. 92. len V zapisniku se praviloma povzamejo naslednji podatki: - na katero sejo in datum se nanaaa zapisnik; - kdo je vodil sejo; - kdo je pomagal voditi sejo; - atevilo navzo ih ob inskih svetnikov; - poimensko naateti odsotni ob inski svetniki z navedbo, kdo je odsotnost opravi il in kdo je izostal brez opravi ila; - poimensko naateti delavci ob inske uprave ter drugi udele~enci, ki so sodelovali na seji ali v razpravi; - dnevni red seje, ki jo obravnava zapisnik; - podatki o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljavcev, pri emer se navede, kateri svetniaki skupini ali stranki pripada razpravljavec; - izidi glasovanja o posameznih zadevah; - sklepi, ki so bili na seji sprejeti; - posebej morajo biti navedeni predlogi proceduralnih sklepov in izidi glasovanj o njih, ter lo ena mnenja lanov delovnih teles z zapisnikov sej delovnih teles sveta; - na koncu zapisnika sledijo vpraaanja, pobude, predlogi in zahteve ob inskih svetnikov. Na posebno zahtevo ob inskega svetnika se v zapisniku navede ali povzame njegovo mnenje, stalia e ali proceduralni ugovor. Za zapisnik seje sveta skrbi in odgovarja tajnik ~upana in sveta. 93. len e so pripombe in popravki zapisnika, ki jih ob obravnavi zapisnika predlagajo ob inski svetniki ali lani delovnega telesa manj zahtevni in jih je mogo e upoatevati ob redakciji besedila, svet ali delovno telo lahko takoj glasuje o zapisniku. Popravki se ob redakciji zapisnika vnesejo v besedilo, navedejo pa se tudi v zapisniku seje, na kateri so bili sprejeti. e so pripombe in predlagani popravki takane narave, da zahtevajo tehtnejae spremembe besedila ali usklajevanje zapisnika z magnetogramom seje, se odlo anje o zapisniku prelo~i na naslednjo sejo. 94. len Potek seje se snema na magnetofonski trak. Magnetofonski trakovi s posnetki sej se hranijo najmanj dve leti. 95. len Vsak ob inski svetnik ali drug udele~enec seje lahko zahteva magnetogram seje, ki ga lahko posluaa v prostorih ob inske uprave. e zahteva magnetogram seje drug udele~enec seje, ki ni ob inski svetnik, mora za to dobiti odobritev sveta. VI. DELOVNA TELESA SVETA IN IMENOVANJE NADZORNEGA ODBORA 1. Sploano 96. len Svet v skladu s statutom ob ine in tem poslovnikom ustanovi in imenuje stalna in za asna delovna telesa sveta in nadzorni odbor O:v x >t"$J)j)H,,,,66@ AUU2XXZ[]]kksuuuwynFXp:TZ,,.dvw @z>jʿʿʽUhAn6CJOJQJ hAnCJ hAn5CJhAn56CJ hAn5CJ$ hAnCJhAn hAn5CJ hAn5CJJ68:\v x   x z z|$a$$a$  46<>@Btv<>NP$a$$a$@BRTnpd!f!!!!"$$&&$a$$a$$a$&~''6(8(H)J)j)l)~))*++++F,H,,,,,,,----4/$a$$a$4/F/H/ 11B2D2V2X2 4466(6*677777Z9::T;H<d=>@@$a$$a$@@ A"A4A6AAAAABBDjElE~EEFFzH~HHHdJfJxJzJK$a$$a$$^a$KLLDMFMOOPPPP.R0RBRDRSSTTTTUUUUUPWRW0X$a$$a$0X2XXXXXZZ[[0[2[d\f\]]]]]4^n^^_`Xatavaaa$a$$a$abbddii,i.i&j(jkkkkkkFlplmBmmnnopppp$a$$a$ppppqqBrDrrrrsuuvvvvtvvvwwwwwwwy6y$a$$a$$a$6y8yJyLyynzz&{|}@}B}~~~~€Ā $a$$a$ tv`b24XZln܌ތjl 24HJ$a$$a$|~ PҚԚ(F֜tОҞ$a$$a$JL^`^` BDprnpVX$a$$a$Xخڮ$a$$a$ʸ̸z|jljlLN`btv$a$$a$46$a$$a$02DFPRvx$a$$a$HJ\^02dfz|~ $a$$a$$&NPbdVX$a$$a$VXr`b|~ "xz&(|~$a$$a$~&(JL^`VXVX@B$a$$a$  8 : L N   F H         $a$$a$(*L@8:RTf$ ^ a$$a$$a$fh`"r`8  !n!"r#t#l$n$$$%%&&$ ^ a$$a$$a$&''r)t)))))d*f*x*z*|+~+Z,\,,,,,,,ddd d2d4d$a$$a$b ine Trzin. 97. len Delovno telo se ustanovi zato, da: - obravnava predloge ~upana, ob inskih svetnikov, nadzornega odbora in ob anov s svojega podro ja, preden o njih odlo a svet in daje svetu mnenja o teh predlogih ter predloge sklepov in amandmajev k predlaganim aktom; - razpravlja o vseh vpraaanjih s svojega delovnega podro ja in daje svetu mnenja o teh vpraaanjih; - predlaga svetu odlo itve s svojega podro ja; - ~upanu posreduje predloge oz. pobude za ureditev posameznih zadev iz delovnega podro ja ob inske uprave; - oblikuje podlage in mnenja za odlo anje sveta glede pripravljajo ih se predpisov dr~avnih organov, ki zadevajo koristi ob ine; - na svojem podro ju nadzira delo uprave in izvajanje javnih slu~b; - kot posvetovalno delovno telo pomaga ~upanu pri sprejemanju odlo itev o zadevah s svojega podro ja delovanja in - lahko skupaj z ~upanom, pod~upanom in pristojnimi lani uprave na ~upanov predlog deluje kot razpisna komisija za razpise, ki zadeva njegovo podro je delovanja. Delovno telo mora podati mnenje o vseh predlogih oz. gradivih s svojega delovnega podro ja, ki so uvra ena na dnevni red seje sveta. Poro ilo, ki vklju uje mnenje delovnega telesa o predlo~enem gradivu oz. predlog, ali naj svet predlog sprejme ali ne, se razdeli ob inskim svetnikom pred sejo sveta. 98. len Delovno telo ima predsednika in lane, katerih atevilo se v skladu s statutom in tem poslovnikom natan neje dolo i z aktom o ustanovitvi delovnega telesa, pri emer komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja ne more ateti, vklju no s predsednikom, manj kot pet lanov. Predsednika in lane delovnega telesa lahko predlagajo ob inski svetniki oz. svetniake skupine. Predlog akta iz prvega odstavka tega lena, ki vklju uje predlog za izvolitev oz. imenovanje predsednika in lanov delovnega telesa, na osnovi predlogov ob inskih svetnikov in svetniakih skupin pripravi Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja pri oblikovanju predlogov za predsednike in lane delovnih teles upoateva na elo proporcionalne zastopanosti glede na razmerja v svetu in ~elje svetniakih skupin po zastopanosti v delovnih telesih. 99. len Na in dela delovnega telesa se uredi s poslovnikom delovnega telesa. Odbori ob inskega sveta lahko uporabljajo enotni poslovnik odborov ob inskega sveta ali neposredno dolo be tega poslovnika. 2. Odbori sveta 100. len Svet ustanavlja odbore za izvajanje nalog, ki jih dolo ata statut in ta poslovnik praviloma za podro ja dela ob inske uprave. 101. len Odbori atejejo vklju no s predsednikom najve  pet lanov, izmed katerih mora biti najmanj polovica ob inskih svetnikov. `tevilo lanov in naloge ter pristojnosti posameznega odbora dolo i svet z aktom o ustanovitvi odbora in imenovanju predsednika in lanov odbora, ki ga pripravi Komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Predsednik odbora mora biti ob inski svetnik. 102. len O aktu iz prejanjega lena se glasuje javno. Vsak ob inski svetnik lahko zahteva predhodno glasovanje o posameznem kandidatu za lana oz. o kandidatu za predsednika odbora. e kandidat, o katerem svet predhodno glasuje, ne dobi potrebne ve ine glasov, svet z glasovanjem odlo i, ali bo odlo anje o aktu prelo~il na naslednjo sejo, do katere naj se atevilo kandidatov za lane odbora dopolni oz. ali bo glasoval o aktu o ustanovitvi odbora in imenovanju predsednika in lanov odbora z zmanjaanim atevilom lanov. V takem primeru se besedilo akta pred glasovanjem o njem ustrezno spremeni. Predlogi za predsednika in lane odbora morajo biti predlo~eni Komisiji za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja najmanj 15 dni pred sejo sveta, na dnevnem redu katere bo obravnava akta o ustanovitvi in imenovanju predsednika in lanov odbora. 103. len e predlog akta o ustanovitvi in imenovanju predsednika in lanov odbora ni sprejet, se postopek v celoti ponovi. 3. Komisije sveta 106. len Svet ustanovi stalne in za asne komisije. Stalna komisija sveta ateje praviloma najve  5 lanov, izmed katerih mora biti najmanj polovica ob inskih svetnikov. lani komisije za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja so lahko samo ob inski svetniki. Za ustanovitev komisije, dolo itev njenih nalog in pristojnosti ter imenovanje predsednika in lanov komisije se, razen za Komisijo za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja, smiselno uporabljajo dolo be tega poslovnika o odborih sveta. 4. Na in dela delovnih teles 105. len Delovna telesa se v skladu z delovnim programom sveta vklju ujejo v proces odlo anja. Delovna telesa obravnavajo zadeve iz delovnega podro ja sveta in oblikujejo mnenja ter stalia a o teh zadevah ter posredujejo svoje predloge svetu najkasneje na sejo sveta, na kateri bo obravnavana dolo ena zadeva. Predsednik delovnega telesa ali poro evalec, ki ga delovno telo posebej dolo i, lahko na seji sveta dodatno obrazlo~i mnenje oz. stalia a ali predloge delovnega telesa. Zadeve, o katerih delovno telo ni podalo svojega mnenja, se ne obravnavajo na seji sveta, razen e svet z dvotretjinsko ve ino navzo ih svetnikov ne sklene druga e. 106. len O predlogih aktov, ki jih svet obravnava v dveh obravnavah, pristojno delovno telo za prvo obravnavo pripravi poro ilo z oceno predloga akta in predlogom sklepa, da predlog akta je ali ni primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Poleg osnovnega predloga sklepa, lahko pristojno delovno telo predlaga svetu tudi predloge dodatnih sklepov in stalia , kako naj predlagatelj za drugo obravnavo dopolni ali spremeni predlog akta. Pred drugo obravnavo predloga akta v svetu pristojno delovno telo poda mnenje o tem, ali je predlog pripravljen v skladu s sklepi, sprejetimi pri prvi obravnavi. Hkrati lahko predlo~i tudi predloge amandmajev k predlogu akta. Pred obravnavo akta, ki se obravnava v eni sami obravnavi oziroma predlog akta, katerega predlagatelj predlaga obravnavo po hitrem ali skrajaanem postopku, poda pristojno delovno telo v svojem poro ilu oceno o primernosti predloga akta v skladu s prvim odstavkom tega lena, nadalje oceno, ali delovno telo soglaaa z obravnavo po hitrem oz. skrajaanem postopku, e gre za tak predlog in predloge amandmajev v skladu s tretjim odstavkom tega lena. 107. len Pristojno delovno telo za obravnavo zadeve, ki bo obravnavana na seji sveta, dolo i ~upan v sklicu seje oz. ob razglasitvi izida glasovanja o razairitvi dnevnega reda na sami seji, razen e svet v skladu s tretjim odstavkom 105. lena tega poslovnika sklene, da o tej zadevi poro ilo pristojnega delovnega telesa ni potrebno. Delovna telesa, ki niso dolo ena kot pristojna za dolo eno zadevo, lahko zadevo obravnavajo kot zainteresirana delovna telesa, vendar morajo to opraviti pred sejo pristojnega delovnega telesa in temu telesu predlo~iti svoja mnenja in predloge. Pristojno delovno telo lahko mnenja in predloge zainteresiranih delovnih teles vklju i v svoje poro ilo in jih upoateva ob oblikovanju lastnih predlogov. Zainteresirano delovno telo lahko svoje predloge predlo~i tudi svetu. Ob obravnavi prora una ob ine, za katerega je pristojen odbor za podro je javnih financ, so vsi drugi odbori in komisije, pooblaa eni kot zainteresirana delovna telesa. Zato se pred prvo in drugo obravnavo prora una uskladi razpored sej delovnih teles tako, da vsa druga delovna telesa pravo asno obravnavajo predlog prora una in predlo~ijo svoja poro ila in predloge pristojnemu odboru. 108. len Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa in skrbi za sodelovanje s svetom. Predsednik daje pobude za obravnavanje posameznih zadev, za katere je pristojno delovno telo, sodeluje z ~upanom in predsedniki drugih delovnih teles in funkcionarji in delavci ob inske uprave. Predsednik pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge zadeve, ki jih dolo a ta poslovnik ali sklep o ustanovitvi delovnega telesa. V odsotnosti predsednika opravlja njegove naloge njegov namestnik, ki ga imenujejo lani delovnega telesa izmed svojih lanov. 109. len Delovno telo dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik na lastno pobudo, na pobudo lanov delovnega telesa in na pobudo ob inskih svetnikov. Predsednik pa je dol~an sklicati sejo, e to zahteva ~upan, svet na seji sveta ali ve  kot tretjina na seji navzo ih ob inskih svetnikov. V zahtevi oz. predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba uvrstiti na dnevni red seje delovnega telesa. e predsednik delovnega telesa ne skli e seje, ki jo je dol~an sklicati, jo skli e ~upan. 110. len Delovno telo dela na sejah, na kateri je navzo a ve ina lanov. Sklepe delovno telo sprejema z ve ino navzo ih lanov. 111. len Pravico udele~be in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi predstavniki predlagateljev gradiv, ki jih delovno telo obravnava na seji, in drugi, ki so vabljeni na sejo. 112. len Delovno telo ima pravico zahtevati od ob inske uprave informacije, odgovore, pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za svoje delo. 113. len Strokovna in administrativno tehni na opravila za delo delovnih teles organizira in zagotavlja tajnik ~upana in sveta s pomo jo drugih delavcev ob inske uprave. 114. len Seje delovnih teles, razen sej, ki so sklicane med sejo sveta, se praviloma sklicujejo v roku, ki ne sme biti krajai od 3 dni. 115. len O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. Za zapisnik skrbi tajnik ~upana in sveta; lahko pa tudi predsednik delovnega telesa. Original zapisnika se hrani v tajniatvu sveta. 116. len Seje delovnih teles so praviloma javne. Delovno telo lahko z dvotretjinsko ve ino navzo ih lanov sklene, da je seja zaprta za javnost. 5. Nadzorni odbor 117. len Svet v skladu z zakonom in Statutom Ob ine Trzin izvoli nadzorni odbor. Za volitve lanov nadzornega odbora se v skladu z zakonom in Statutom Ob ine Trzin smiselno uporabljajo dolo be tega poslovnika o imenovanju predsednikov in lanov odborov sveta. 118. len Predloge za volitve lanov nadzornega odbora za sejo sveta pripravi komisija za mandatna vpraaanja, volitve in imenovanja. Predsednika nadzornega odbora izvolijo lani odbora na prvi seji, ki jo skli e ~upan. Na isti seji imenujejo lani nadzornega odbora tudi namestnika predsednika. 119. len Pri svojem delu je nadzorni odbor avtonomen. Svet lahko poleg nalog in pristojnosti, ki jih nadzornemu odboru nalagata zakon in Statut Ob ine Trzin, s sklepom nalo~i odboru pregled poslovanja kateregakoli porabnika ob inskih javnih sredstev oziroma zahteva preveritev ustreznosti izvraevanja prora una ob ine na kateremkoli podro ju. 120. len Nadzorni odbor ima pravico zahtevati od ob inske uprave in od vseh porabnikov prora unskih sredstev vse podatke in pojasnila, ki jih potrebuje za svoje delo. 121. len Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poro a svetu o svojih ugotovitvah. O svojih ugotovitvah o nepravilnostih nadzorni odbor obvea a tudi ~upana. Eno od poro il iz prejanjega odstavka poda nadzorni odbor ob obravnavi zaklju nega ra una prora una ob ine na seji sveta. 122. len Nadzorni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik. V odsotnosti predsednika skli e in vodi sejo namestnik predsednika. Predsednik sklicuje seje nadzornega odbora na lastno pobudo oziroma po potrebi; dol~an pa jo je sklicati tudi na zahtevo tretjine lanov nadzornega odbora. VII. AKTI OB INSKEGA SVETA IN POSTOPEK NJIHOVEGA SPREJEMANJA 1. Sploano 123. len Ob inski svet sprejema statut ob ine, poslovnik za svoje delo, odloke, prora un in zaklju ni ra un, prostorske plane, uredbe, deklaracije, resolucije, odredbe, pravilnike, navodila, smernice, priporo ila in sklepe. 124. len Na izvirnike odlokov in drugih aktov ter sklepov se odtisne pe at sveta. Z izvirnikom odloka oz. drugega akta sveta je mialjeno besedilo, ki je bilo sprejeto na seji. Izvirniki odlokov in drugih aktov se hranijo v tajniatvu sveta. Za pripravo izvirnikov, za pe at na njih, njihovo hrambo in evidenco skrbi tajnik ~upana in sveta. 125. len Statut, odloki in drugi akti, ki jih sprejme svet, se objavljajo v Uradnem vestniku Ob ine Trzin in za nejo veljati 15. dan po objavi, e ni v njih druga e dolo eno. Za objavo pod nadzorstvom ~upana skrbi tajnik ~upana in sveta. }upan daje na podlagi izvirnega besedila odloka ali drugega akta tudi uradne popravke morebitnih napak v objavljenih besedilih. 2. Postopek za izdajo odloka 126. len Odlok se sprejema v dveh fazah oziroma obravnavah. 127. len Sprejem odloka lahko predlagajo: ~upan, vsak ob inski svetnik, odbor ali komisija sveta ali najmanj 5% volivcev v ob ini. Predlog odloka predlagatelj vlo~i v uradu ~upana. Tajnik ~upana in sveta mora obvezno ozna iti predlog z datumom in uro vlo~itve, poskrbeti za ustrezno atevilo kopij, shraniti izvirnik in nato, e predlagatelj ni ~upan, predlog posredovati ~upanu. Ob vlo~itvi predloga tajnik ~upana in sveta preveri, ali predlog vsebuje vse podatke oz. dele, predpisane v 47. lenu tega poslovnika. e predlog ni popoln, ker ne vsebuje vseh potrebnih podatkov in delov, lahko predlagatelj predlog zadr~i in dopolni ali ga vseeno vlo~i, vendar se potem datum in ura vlo~itve navedeta samo pogojno in dejansko za neta veljati aele tedaj, ko ~upan v skladu s tem poslovnikom ugotovi, da predlog izpolnjuje pogoje za za etek postopka obravnave. Predlogu odloka se lahko prilo~i dokumentacija oziroma gradivo, ki dodatno pojasnjuje ali utemeljuje vsebino odloka in razloge za sprejem. 128. len Predlagatelj dolo i svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah besedila odloka na sejah sveta in njegovih delovnih teles. }upan lahko sodeluje v vseh obravnavah odloka na sejah sveta, tudi kadar ni on predlagatelj. 129. len Predlog odloka se pred prvo in pred drugo obravnavo vro i oziroma poalje ob inskim svetnikom, pristojnemu delovnemu telesu sveta in nadzornemu odboru v skladu s 43. lenom oz. v skladu s 49. lenom tega poslovnika. 130. len e predlog odloka vsebuje dolo be, uveljavljanje katerih bo zahtevalo dodatno porabo sredstev ob inskega prora una ali pove anje materialnih obremenitev ob anov, mora predlog poleg pristojnega delovnega telesa obravnavati tudi odbor za finance. 2.1. Prva obravnava predloga odloka 131. len Predlog odloka se lahko uvrsti na dnevni red na seji sveta, e je bil vro en oz. poslan svetnikom v skladu s tem poslovnikom (43. oz. 49. len), in e je bilo svetnikom pred glasovanjem o dnevnem redu, razen o predlogih iz 49. lena tega poslovnika, v skladu s 105. oz. 106. lenom tega poslovnika, pravo asno poslano ali vro eno poro ilo pristojnega delovnega telesa sveta. 132 len Predlagatelj lahko na seji ob glasovanju o dnevnem redu ali med obravnavo predloga, vendar ae pred glasovanjem o predlaganih sklepih in stalia ih, umakne predlog odloka. Odlo itev predlagatelja je dokon na. Svet o umiku ne glasuje, temve  le ugotovi, da je postopek obravnave predloga odloka ustavljen. Med obravnavo predloga odloka, vendar pred glasovanjem o predlogih sklepov in stalia , predlagatelj lahko predlaga prelo~itev odlo anja na eno naslednjih sej, da bi dotlej predlo~il dodatna gradiva. e svet soglaaa s prelo~itvijo, hkrati dolo i rok, do katerega mora predlagatelj predlo~iti dodatna gradiva. Prelo~itev odlo anja lahko predlaga tudi vsak ob inski svetnik, ~upan, etudi ni sam predlagatelj odloka, ali pristojno delovno telo. 133. len Po kon ani razpravi o predlogu svet najprej glasuje o predlogu sklepa pristojnega delovnega telesa, ali je sprejem odloka, ki je predlagan, potreben in ali je predlo~eni predlog primerna podlaga za pripravo predloga odloka za drugo obravnavo. e je sklep iz prejanjega odstavka sprejet, glasuje svet o predlogih sklepov in stalia , ki jih mora predlagatelj upoatevati ob pripravi predloga odloka za drugo obravnavo. Razen v primerih, e so z amandmaji svetnikov ali ~upana predlagane spremembe in dopolnitve predlaganih sklepov in stalia  pristojnega delovnega telesa, svet najprej glasuje o predlogih sklepov in stalia , ki jih predlaga pristojno delovno telo in nato o predlogih sklepov in stalia  drugih predlagateljev. Svet lahko na koncu prve obravnave sprejme tudi sklep, s katerim predlagatelju nalo~i, do kdaj mora predlo~iti predlog odloka za drugo obravnavo in ali mora pred drugo obravnavo omogo iti tudi javno razpravo o predlogu odloka. e se svet z glasovanjem odlo i za javno razpravo o predlogu odloka, mora s sklepom dolo iti tudi: - trajanje javne razprave, - prostor, javna glasila in as, kje in kdaj bodo predlog odloka in morebitna dodatna gradiva na ogled, - organe, ustanove in druge organizacije, ki morajo biti obvea eni o javni razpravi, - na in obvea anja javnosti o javni razpravi ter - nosilce odgovornosti za organiziranje javnih razprav, e so potrebni. 134. len Predlagatelj sklepe in stalia a, sprejete v svetu ob koncu prve obravnave, mora upoatevati. Sklepi iz prvega odstavka tega lena ne smejo biti amandmajske narave. 2.2. Druga obravnava predloga odloka 135. len Za drugo obravnavo predloga odloka v svetu mora pristojno delovno telo predlo~iti poro ilo, ki vklju uje oceno, ali je predlagatelj ustrezno upoateval sklepe in stalia a, sprejete po prvi obravnavi. 136. len V drugi obravnavi razpravlja in glasuje svet po vrsti o vsakem lenu, h kateremu so vlo~eni amandmaji, posebej. Nazadnje glasuje svet o odloku v celoti. Pred glasovanjem o odloku v celoti lahko vsak ob inski svetnik, predlagatelj odloka ali ~upan, e ni sam predlagatelj, opozori na morebitno neskladje med leni odloka, do katerega je prialo vsled sprejetih amandmajev. e predsedujo i oceni, da je opozorilo utemeljeno, lahko nalo~i statutarno pravni komisiji, naj v sodelovanju s predlagateljem predloga odloka pripravi uskladitveni amandma, ki lahko zadeva samo lene, ki so v neskladju. O tem amandmaju glasuje svet pred kon nim glasovanjem o odloku v celoti. 137. len Amandmaje, predloge sprememb ali dopolnitev posameznih lenov ali naslova predloga odloka, lahko vlagajo predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja odloka, vsak ob inski svetnik in ~upan, e ni sam predlagatelj predloga odloka in mati no delovno telo sveta. Amandma mora biti vlo~en v pisni obliki in oblikovan tako, da se lahko brez dodatnega preoblikovanja vklju i v besedilo odloka. Amandma mora biti pisno obrazlo~en, predlagatelj pa ga lahko dodatno ustno obrazlo~i na seji sveta. 138. len e vsebuje amandma dolo bo, ki zahteva finan na sredstva, mora predlagatelj amandmaja pojasniti mo~nost zagotovitve teh sredstev. Svet lahko sklene, naj se pred odlo itvijo o amandmaju prou i vpliv teh dolo b na razpolo~ljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane reaitve oz. naj o amandmaju zavzame stalia e ~upan ali razpravlja in zavzame stalia e odbor sveta za finance. 139. len Amandmaji k predlogom odlokov, predlo~enim za drugo obravnavo, morajo biti vlo~eni najkasneje 80 ur pred sejo. Po poteku roka iz predhodnega odstavka tega lena lahko vlagajo amandmaje samo ae predlagatelj odloka, ~upan, kadar ni predlagatelj odloka, skupina najmanj treh ob inskih svetnikov in mati no delovno telo sveta, vendar najkasneje do za etka obravnave predloga odloka. Amandmaje k predlogu odlokov, ki so bili uvra eni na dnevni red v skladu s 49. lenom tega poslovnika, lahko vlagajo vsi pooblaa eni predlagatelji do za etka obravnave posameznega lena predloga odloka. Svet lahko med sejo sklene, da mora o amandmajih zavzeti stalia e ~upan ali predlagatelj predloga odloka. 140. len Predlagatelj predloga odloka lahko pove svoje mnenje o vlo~enem amandmaju. 141. len O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje posebej. e je k lenu ali naslovu predloga odloka predlaganih ve  amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine lena, nato pa po istem kriteriju ae o drugih amandmajih. e je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odlo a o amandmaju, ki je bil dan k amandmaju. 3. Skrajaani postopek za sprejem odloka 142. len Svet lahko na predlog predlagatelja odloka, e s tem soglaaa pristojno delovno telo sveta, odlo i, da bo hkrati, na isti seji, obravnaval in sprejel osnutek odloka in predlog odloka po postopku, ki velja po dolo bah tega poslovnika za obravnavanje in sprejemanje predloga odloka. Skrajaani postopek lahko predlaga tudi pristojno delovno telo sveta. Odlo itev iz 1. odstavka tega lena svet lahko sprejme samo kadar gre za: - manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov; - prenehanje veljavnosti posameznih dolo b odlokov ali celotnega odloka; - zmanjaanje materialnih in drugih obveznosti podjetij, zavodov, organizacij ali ob anov. 143. len K predlogu odloka, ki se obravnava po skrajaanem postopku, ni mogo e predlagati amandmajev, ki bi vsebinsko airili predlog oziroma pove evali atevilo lenov odloka. Amandmaje k predlogom odlokov, ki se obravnavajo po skrajaanem postopku, lahko predlagajo vsi pooblaa eni predlagatelji tudi med obravnavo posameznega lena v pisni obliki. 4. Hitri postopek za sprejem odloka 144. len Odlok se lahko izjemoma sprejme po hitrem postopku. Po hitrem postopku se predlog odloka obravnava samo, kadar je to nujno zaradi prepre evanja ali odpravljanja ve jih motenj v gospodarstvu ali ob ve jih naravnih nesre ah ali zaradi drugih izrednih potreb ob ine. 145. len e predlagatelj predlaga sprejem odloka po hitrem postopku, se predlog odloka uvrsti na dnevni red prve redne seje po vlo~itvi predloga odloka, e je bil vlo~en pred sklicem seje. Svet lahko uvrsti predlog odloka, katerega predlagatelj predlaga hitri postopek, na dnevni red seje tudi na podlagi 49. lena tega poslovnika. V tem primeru lahko svet zahteva, da pristojno delovno telo pred glasovanjem o uvrstitvi predloga na dnevni red poda mnenje, ali je hitri postopek potreben ali ne. 146. len Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej pisno obrazlo~en. V obrazlo~itvi mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem odloka po hitrem postopku. Skupaj s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku predlagatelj mora predlo~iti tudi predlog odloka z njegovo obrazlo~itvijo. Svet pred odlo anjem o obravnavi predloga odloka po hitrem postopku, e predlagatelj ni ~upan, lahko zahteva mnenje ~upana o predlogu za hitri postopek. 147. len e svet ob dolo anju dnevnega reda ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se za nadaljnjo obravnavo predloga odloka uporabljajo dolo be tega poslovnika o postopku za sprejem odloka, pri emer lahko svet odlo i, da bo prvo obravnavo predloga odloka opravil na naslednji redni seji. 148. len Obravnava odloka po hitrem postopku poteka tako, da svet najprej opravi sploano razpravo o predlogu odloka in nato preide na obravnavo lenov, h katerim so vlo~eni amandmaji. Po obravnavi ter glasovanju o lenih, h katerim so vlo~eni amandmaji, glasuje svet o vseh ostalih lenih predloga odloka. e po vseh glasovanjih iz prejanjega odstavka ~upan, predlagatelj odloka ali kdo izmed svetnikov sodi, da je prialo do neskladja med leni odloka, predsedujo i zadol~i statutarno pravno komisijo sveta, da v sodelovanju s predlagateljem pripravi amandma, s katerim bo neskladje odpravljeno. Po glasovanju o uskladitvenem amandmaju oz., e usklajevanje ni bilo potrebno, takoj po glasovanju o posameznih lenih, h katerim so bili vlo~eni amandmaji in o ostalih lenih, svet razpravlja in glasuje o odloku v celoti. 149. len K predlogu odloka, ki ga svet obravnava po hitrem postopku, lahko vlagajo amandmaje vsi pooblaa eni predlagatelji do za etka obravnave posameznega lena. Amandmaji morajo biti vlo~eni v pisni obliki. Med obravnavo posameznega lena lahko predlagatelj amandmaja svoj amandma dopolni, spremeni ali umakne, pri emer mora svoj predlog vsaj ustno obrazlo~iti. VIII. POSTOPEK ZA SPREJEM PRORA UNA OB INE 150. len }upan praviloma pred koncem teko ega leta predlo~i predlog prora una za naslednje leto za prvo obravnavo, ki mora poleg utemeljitve dele~ev posameznih porabnikov prora una vsebovati tudi oceno rezultatov izvraevanja prora una za teko e leto in projekcijo prora unske politike za naslednji dve leti. Predlog prora una se skupaj s sklicem seje poalje vsem ob inskim svetnikom, vsem lanom delovnih teles sveta in nadzornega odbora ter vsem prora unskim porabnikom v ob ini. 151. len Prvo obravnavo predloga prora una opravi svet praviloma na redni seji do konca teko ega leta. V prvi obravnavi svet po sploani razpravi sklepa, ali je predlog prora una primerna osnova za nadaljnjo obravnavo ali ne in nato glasuje, kako naj se pripravi predlog prora una za drugo obravnavo oz., kako naj se pripravi nov predlog prora una, e je predlo~eni predlog zavrnil. }upan je pri pripravi predloga za drugo obravnavo dol~an upoatevati sklepe sveta iz prve obravnave. Med pripravo za drugo obravnavo ~upan organizira javno razpravo o predlogu prora una za vse porabnike prora unskih sredstev (javne zavode, druatva, javna podjetja idr.). 152. len Predlog prora una, pripravljen za drugo obravnavo, se skupaj s sklicem seje, na kateri bo opravljena druga obravnava prora una, najmanj 25 dni pred sejo poalje vsem ob inskim svetnikom, vsem lanom delovnih teles sveta in lanom nadzornega odbora. Amandmaje k predlogu prora una lahko ob inski svetniki in delovna telesa sveta, razen odbora za finance, vlagajo do 5. dneva (120 ur) pred sejo sveta, na kateri bo svet opravil drugo obravnavo predloga prora una. Po tem roku lahko vlagajo amandmaje k predlogu prora una le ae ~upan, skupina najmanj treh svetnikov in odbor za finance. V asu od 15. do 5. dneva pred sejo morajo biti sklicane seje delovnih teles sveta z zaklju no sejo odbora za finance, na kateri odbor za finance zavzame stalia a do predlaganih amandmajev ob inskih svetnikov in drugih delovnih teles sveta. Poro ilo odbora za finance vklju no s stalia i do vseh vlo~enih amandmajev drugih predlagateljev mora biti pripravljeno najkasneje do za etka seje sveta. 153. len V drugi obravnavi predloga prora una svet najprej opravi razpravo o predlogu prora unu v celoti in o poro ilu odbora za finance, ki mora vsebovati tudi stalia e o tem, ali so v predlogu prora una ustrezno upoatevani sklepi in stalia a sveta, sprejeti v prvi obravnavi predloga prora una. e svet ugotovi, da v predlogu prora una niso ustrezno upoatevani sklepi in stalia a, sprejeti v prvi obravnavi, lahko zahteva popravke in dolo i rok, do katerega morajo biti popravki vneaeni v predlog prora una. Ta rok pomeni tudi rok za nadaljevanje obravnave predloga prora una na seji sveta. Po razpravi o predlogu v celoti in poro ilu odbora za finance in morebitnem glasovanju iz prejanjega odstavka, svet po vrstnem redu razpravlja in glasuje o posameznih poglavjih prora una in znotraj njih o posameznih postavkah, h katerim so vlo~eni amandmaji. Ob inski svet ob obravnavi posameznih amandmajev vlo~enih k posameznim poglavjem najprej glasuje o amandmajih predlagatelja prora una. Nato svet glasuje ae o predlogu prora una v celoti. e ~upan pred glasovanjem o predlogu prora una v celoti oceni, da je zaradi sprejetih amandmajev k predlogu prora una prialo do neskladja znotraj prora una ali preseganja ~e dolo ene viaine prora una, Odbor za finance in ~upan pripravita uskladitveni amandma, o katerem svet glasuje pred kon nim glasovanjem o prora unu v celoti. e uskladitveni amandma ni sprejet oz. e prora un v celoti ni izglasovan, se postopek priprave in sprejemanja prora una v celoti ponovi. 154. len e se kateri od rokov, dolo enih s tem poslovnikom v lenih od 150. do 152. izte e na nedeljo ali praznik, se tak rok podaljaa do dvanajste ure naslednjega dne. Tudi, e je predlog prora una za prvo obravnavo predlo~en kasneje, kot dolo a 150. len, postopek sprejemanja poteka v skladu z dolo enim rokovnikom. Rokov za posamezna opravila ni mogo e krajaati. Glede vseh drugih vpraaanj se v postopku sprejemanja prora una uporabljajo dolo be tega poslovnika o postopku sprejemanja odlokov, pri emer mora biti amandma k predlogu prora una oblikovan tako, da ne povzro i neskladja med na rtovanimi prihodki in odhodki prora una. Postopki sprejemanja drugih aktov 155. len Statut ob ine, poslovnik o delu sveta, prostorske in druge plane ter strategije sprejema svet v skladu z dolo bami tega poslovnika, ki urejajo postopek sprejemanja odlokov v dveh obravnavah, razen e statut ali ta poslovnik dolo ata druga e. Vse druge akte sprejema svet po postopku, ki ga ta poslovnik dolo a za sprejem odlokov po hitrem postopku. 156. len Ob prvi obravnavi prostorskih in drugih planov ter strategij svet dolo i tudi as za javno razpravo o predlogu akta po o~jih delih ob ine in za razpravo z udele~bo drugih zainteresiranih organizacij (zavodov, organizacij civilne dru~be in gospodarskih dru~b), prostore, v katerih bo mo~en ogled aktov in dodatnih gradiv ter na ine obvea anja javnosti o javni razpravi. Z istim sklepom svet dolo i tudi na in zbiranja pripomb iz javne razprave in nalo~i pristojnemu delovnemu telesu, naj pripombe prou i in jih na ustrezen na in upoateva ob pripravi poro ila in morebitnih amandmajev za drugo obravnavo predlaganega akta. Med prvo in drugo obravnavo prostorskih planov, ureditvenih in zazidalnih na rtov ob inski svet obravnava pripombe in predloge iz javne razprave in zavzame stalia a do njih. Ta stalia a so podlaga za pripravo predloga akta za drugo obravnavo. IX. POSTOPEK ZA RAZRE`ITEV FUNKCIONARJEV 157. len Razreaitev lanov delovnih teles sveta, pod~upana in drugih funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje svet, se izvede na enak na in kot volitve ali imenovanje. 158. len Funkcionar oz. tisti, katerega razreaitev se predlaga, lahko poda na seji, na kateri se odlo a o njegovi razreaitvi, ustno izjavo v zvezi s predlogom za razreaitev. 159. len O razreaitvi se odlo a z javnim glasovanjem. Funkcionarji in tisti, katerih razreaitev se predlaga, so razreaeni, e je za razreaitev glasovala ve ina navzo ih ob inskih svetnikov. 160. len Svet ob razreaitvi funkcionarja, izvoljenega ali imenovanega na seji sveta, e je potrebno za delovanje sveta ali ob inske uprave, odlo i, kdo bo opravljal delo razreaenega funkcionarja do izvolitve oz. imenovanja novega funkcionarja. 161. len Funkcionar ali lan delovnega telesa sveta, ki ga izvoli ali imenuje svet, lahko odstopi. Svoj odstop mora funkcionar obrazlo~iti in o njem pisno obvestiti ob inski svet. 162. len Najmanj tretjina ob inskih svetnikov lahko vlo~i interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna vpraaanja v zvezi z delom ~upana ali ob inske uprave. Interpelacija se vlo~i pisno pri tajniku ~upana in sveta, ki jo takoj poalje ~upanu in lanom sveta. V interpelaciji morajo biti obrazlo~ena vpraaanja, ki naj se obravnavajo na seji sveta. 163. len }upan oz. predstojnik ob inske uprave je dol~an predlo~iti pisni odgovor na interpelacijo s svojimi mnenji in stalia i v desetih dneh po prejemu interpelacije. Interpelacijo in odgovor ~upana oz. predstojnika ob inske uprave se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje, e je odgovor na voljo enajst dni pred sejo. e ~upan oz. predstojnik ob inske uprave ne poalje odgovora iz prvega odstavka tega lena v predpisanem roku, se interpelacijo uvrsti na dnevni red seje brez odgovora. 164. len Predstavnik ob inskih svetnikov, ki so vlo~ili interpelacijo, ima na seji sveta pravico obrazlo~itve. Funkcionar ali na elnik oddelka v zvezi z delom, zoper katerega je bila vlo~ena interpelacija, mora biti o njej obvea en in ima na sami seji pravico do zagovora. 165. len Razpravo o interpelaciji lahko svet kon a s sklepom o stalia ih glede obravnavanega vpraaanja, s katerim lahko nalo~i ~upanu oz. ob inski upravi obveznosti za izvajanje politike in izvraevanje zakonov, ob inskih odlokov in drugih sploanih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo. Predlog sklepa iz prejanjega odstavka tega lena lahko predlaga najmanj tretjina ob inskih svetnikov. Svet lahko sklene, da bo o predlogu iz predhodnega odstavka sklepal na naslednji seji. 166. len Ob inski svetniki, ki so vlo~ili interpelacijo, lahko le-to umaknejo vse do konca obravnave. X. RAZMERJA MED SVETOM IN OB INSKO UPRAVO TER }UPANOM 1. Razmerja med svetom in ob insko upravo 167. len Svet lahko v okviru svojih pristojnosti zahteva od ob inske uprave, da: - prou i posamezna vpraaanja s svojega delovnega podro ja in o tem poro a svetu, - obvea a o stanju in pojavih na svojem delovnem podro ju, - pripravi odloke in druge sploane akte, ki jih s svojega delovnega podro ja svetu predlaga ~upan, - oblikuje mnenja k predlogom aktov, katerih predlagatelj ni ~upan in se nanaaajo na njihovo delovno podro je, - poro a o izvajanju politike, ki jo je dolo il svet, o izvraevanju odlokov in drugih predpisov sveta, - posreduje podatke, s katerimi razpolaga, ki jih je glede na svoje delo dol~na zbirati in evidentirati ter druga gradiva, potrebna za delo sveta in njegovih delovnih teles. 168. len lani uprave imajo pravico in dol~nost sodelovati na sejah sveta, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vpraaanja z njihovega delovnega podro ja. e se lan uprave iz prejanjega odstavka ne more udele~iti seje, lahko namesto njega sodeluje na seji predstojnik uprave ali kak drug lan uprave, ki ga za to pooblasti predstojnik uprave. 2. Razmerja med svetom in ~upanom 169. len }upan in svet sodelujeta pri uresni evanju in opravljanju nalog ob ine. }upan predlaga program dela sveta in skrbi za obvea enost sveta o dogajanju v ob ini. 170. len }upan zagotavlja materialne in tehni ne pogoje za delo sveta in delovnih teles sveta. 171. len }upan je dol~an svet sproti opozarjati na morebitno nezakonitost predlaganih odlo itev in njihovo posledico. XI. PROGRAMIRANJE DELA SVETA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES 172. len Svet sprejme za izvajanje nalog s svojega delovnega podro ja letni delovni program, ki izhaja iz statuta ob ine, drugih sploanih aktov in ~e dolo ene ob inske politike. Delovne programe v okviru svojega delovnega podro ja lahko sprejemajo tudi delovna telesa sveta. 173. len Pri sestavljanju delovnega programa se upoatevajo predlogi ob inskih svetnikov, svetniakih skupin, ~upana, delovnih teles sveta, ob inske uprave, javnih zavodov, etrtnih skupnosti, druatev idr.. 174. len Delovni program mora biti sestavljen tako, da: - omogo a pogoje za dolgoro no delo in razvoj ob ine; - dolo a prioritetne naloge; - omogo a spremljanje aktualnih dru~benih dejavnosti ter izvajanje politike in aktov, ki jih je sprejel svet. 175. len Delovni program sprejema svet po postopku, dolo enim s tem poslovnikom za sprejem odlokov po hitrem postopku. XII. JAVNOST DELA OB INSKEGA SVETA 176. len Svet zagotavlja javnost svojega dela in dela delovnih teles: - s posredovanjem gradiv za seje najpomembnejaim porabnikom prora unskih sredstev v ob ini, politi nim strankam v ob ini in javnim glasilom, - s posredovanjem obvestil in podatkov javnim glasilom, - prek ob inskega glasila. 177. len Svet zagotavlja javnost svojega dela tudi tako, da omogo a predstavnikom javnih glasil navzo nost na sejah, jim posreduje gradiva za seje ter pripravlja tiskovne konference ali sporo ila za javnost. 178. len Predstavniki javnih glasil imajo pravico biti navzo i tudi na sejah delovnih teles sveta. 179. len Svet in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poro ilo (izjava za javnost) za javna glasila. Uradno poro ilo za javna glasila se mora posredovati o vseh sejah sveta in njegovih delovnih teles, ki so bile zaprte za javnost in v primerih, ko tako sklene svet ali delovno telo. e besedilo uradnega poro ila ni bilo dolo eno na seji sveta ali delovnega telesa, ga dolo i predsedujo i. 180. len Sodelovanje s predstavniki javnih glasil in obvea anje javnosti na podlagi sklepov organizira tajnik ~upana in sveta. XIII. SPREMEMBE IN RAZLAGA POSLOVNIKA 181. len Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo dolo be statuta in tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko ve ino glasov navzo ih svetnikov. 182. len e pride do dvoma o vsebini oz. pravilnosti uporabe posamezne dolo be poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujo i. Vsak ob inski svetnik ali predsedujo i na seji lahko zahteva, da svet z glasovanjem potrdi razlago poslovnika, ki jo poda predsedujo i. Svet o razlagi predsedujo ega odlo i z ve ino glasov navzo ih ob inskih svetnikov. e svet ne potrdi razlage predsedujo ega, predsedujo i odredi odmor, v katerem se sestane Statutarno pravna komisija, ki pripravi predlog obvezne razlage sporne dolo be poslovnika. 183. len Zunaj seje razlaga poslovnik Statutarno pravna komisija. Njena razlaga ima zna aj obvezne razlage poslovnika. 184. len Vsak ob inski svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je podala statutarno pravna komisija, odlo i svet. Svet sprejema obvezno razlago poslovnika z dvotretjinsko ve ino navzo ih ob inskih svetnikov. XIV. KON NE DOLO BE 185. len Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha v Ob ini Trzin veljati Poslovnik ob inskega sveta Ob ine Dom~ale (Ur. vestnik Ob ine Dom~ale at. 2/96 in 16/96). 186. len Ta poslovnik se objavi v Uradnem vestniku Ob ine Trzin in za ne veljati z dnem objave. `tevilka: 4-2/99 }upan Datum: 08.03.1999 Tone Peraak     PAGE 3 PAGE 33 4dzd.ffRg*h0iijkkFnHnZn\nppNqPqVsXsTuVujuluvvw$a$$^a$$a$ww&w(w$x&x:x@$a$$a$@Ĩƨ,.BDZ\prʬ̬̭έRThjz|$a$$a$JLʲ̲³ij   "|~·ַط*,RTJ^$a$$a$^`pr(*@BVln$a$$a$Z\prfhXZ,.BDHJ$a$$a$.0"$68$& `$a$$a$tfj\^`bvxXZ$a$$^a$$^a$$a$xzPRfh$a$$a$.0`bz02FH8 : N $a$$a$6 :;;@,AJ4KV`aiilPmtZtf}}Ȉʈ&bfhjnptvz|ȷȬh^Y0JmHnHuhAn0JmHnHu hAn0JjhAn0JUh_jh_UhAn h^YCJhAn6CJOJQJ hAn5CJ hAnCJ6N P   d x z   LNbd 46$a$$a$<>RT!!# # #"###&&&&8(:(<(P($a$$a$P(R(D*F*,,0000X2Z24466772848::;;;;<=>=>$a$$a$>>@@,A.ABADA*C,CDDDDHHJJ4K6KJKLKLLLLMMN$a$$a$NN^N`NrOtOOOdQfQzQ|Q2R4RRRRRTTTTUUUUVV.X$a$$a$.X0XYYYYdZfZ[[[[^^^^____T`V```aa.a0aa$a$$a$abbbc|dJeffff h hiiiiii$k&k:krss0s2stttZt\t$ ^ a$$a$$a$\tptrttvzvvvvvVxXxlxnx"y$y8y:yzz{{`|t|v|b}d}f}$ ^ a$$a$$a$f}}}}}~~VXƒăƃڃ܃Є҄$a$$a$†ĆƈȈʈ dfhlnrtxz~h]h&`#$$a$$a$h]h2 0 0&P . A!n"n#$% s666666666vvvvvvvvv666666>6666666666666666666666666666666666666666666666666hH66666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666666p62&6FVfv2(&6FVfv&6FVfv&6FVfv&6FVfv&6FVfv&6FVfv8XV~ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@ 0@_HmH$nH$sH$tH$:`: Navaden_HmH$sH$tH$HA`H Privzeta pisava odstavkaZiZ 0Navadna tabela :V 44 la 2k 2 0 Brez seznama DB@D  Telo besedila$a$5CJ6)@6 `tevilka strani0 @0 Noga  p#PK![Content_Types].xmlN0EH-J@%ǎǢ|ș$زULTB l,3;rØJB+$G]7O٭V@Z5X6La7}_dW(,B")$vb'h Ji7C10\*?O 5[Kb@o IB%d&Z _:}O>5[2nx۽ۏo}N:/_wo^x⽝C>$-|a,&xQ,=[ Df%56 LX< #r.-y]D&2s1#(Q4a$ugJ9L̼C9[}`#W:U+Ē;X Jj"&' xnYHݱsy;!ֻƚoí w1u[ey}폲e{|bgnmMjm߼Ox;4à4T8p(oeMl/!&J'Srg8հշyCk,PSHK~>"Eܽb;UOK<$LU rPI=C,$.E¢!/SY}{`FX(<^fW%23-F&bYL7%׭˓KK 6HhfPQMhꔣgq\7W)5PV4whn]h+[P2#4kxh~)D$/,.ap%:DDġ$jryh4Dq+W@>XrM$L2LHiFdSPT+WҒ!݃p|yrA pxTN9&R3U5LvqDg!:.)\IyNG1β5C@dp*T]#尵HFNU4TEvM3,Z,/5V>um.nmw x?K=CCШ&3Iƛ2,5;5{rv&~mv-nyN`^04Yn,U ;|х7s*J%|~HljO"Evk3OH}T^PB ^+~Zh~˥n~|{(>0UەL}f)*3Lb W! :j~ j_F:n-wo4]Xv5jFVW+IfU*mnl+O#WPK! ѐ'theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsM 0wooӺ&݈Э5 6?$Q ,.aic21h:qm@RN;d`o7gK(M&$R(.1r'JЊT8V"AȻHu}|$b{P8g/]QAsم(#L[PK-![Content_Types].xmlPK-!֧6 0_rels/.relsPK-!kytheme/theme/themeManager.xmlPK-!6^theme/theme/theme1.xmlPK-! ѐ' theme/theme/_rels/themeManager.xml.relsPK] % '''*Q&4/@K0Xap6y X~f&4dw @^N P(>N.Xal\tf}EFGHIJKLMNOPRSTUVWXYZ[\]  #*!!8@0(  B S  ?NWH%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%[D,B+  y5w|*hh^h`o(-@hh^h`.@hh^h`.@hh^h`. y5w|+ [@cB@hh^h`-^YAn Y_%%@%%%%P !%&'()*+479:;@EHJUXZejkls{|%(*,246:<@DFJRTVXZ\^pvz|~  *,dUnknownG.Cx Times New Roman5Symbol3. *Cx ArialA$BCambria Math"1hB'B'+!+!!0%%JHP  $P Y2!xx^D  OB INA TRZINKRAJEVNA SKUPNOST TRZINBarbara Gradiaek      Oh+'0L'   @ L Xdlt|OBINA TRZINKRAJEVNA SKUPNOST TRZINNormalBarbara Gradiek3Microsoft Office Word@F#@11)@11)!+G% Rt    d.@Times New Roman--- 2 o_ cOBINA TRZIN      2 oc  @Times New Roman--- 2 _ cObinski svet    2 c    2 _c    2 _c  @Times New Roman--- 2 _ ctevilka: 4  2 c- 2 c2/99  2 c   %2 _cDatum: 08.03.1999    2 c    2 _c    2 _c   2 _tcNa podlagi 29. lena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS t. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 ) in     z2 _Jc18.lena Statuta Obine Trzin (Ur.vestnik Obine Trzin t. 2/99) je Obins     I2 )cki svet Obine Trzin na 4.redni seji dne    %2 _c8.3.1999 sprejel   2 c  @Times New Roman---  2 %_c  @Times New Roman--- %2 ?7cP O S L O V N I K    2 ?c  ------ 72 ScOBINSKEGA SVETA OBINE TRZIN       ---  2 S&c  @Times New Roman---  2 ec  @Times New Roman---------  2 w_cI--- %2 wec. SPLONE DOLOBE     2 wc  @Times New Roman--- 2 c1. len  2 c    2 c   2 _hcS tem poslovnikom Obinski svet Obine Trzin (v nadaljevanju: svet) ureja organizacijo in nain svojega        "2 _cdela, organizac 2 Zcijo in nain dela odborov in komisij sveta in pravice ter dolnosti lanov delovnih teles    2 _acsveta oz. lanov odborov in komisij sveta ter postopke sprejemanja odlokov in drugih aktov sveta.    2 c    2 _c   2 c2. len  2 c    2 c   b2 _:cNain dela in pristojnosti odborov in komisij sveta lahko   O2 -csvet v skladu s Statutom Obine Trzin in tem       v2 _Gcposlovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi odborov in komisij sveta.    2 c    2 0_c   2 Ac3. len  2 Ac    2 Rc   g2 c_=cSvet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.   2 cc    2 t_c   2 c4. len  2 c    2 c   )2 _cDelo sveta je javno.   2 c    2 _c   @2 _#cSejo sveta oz. odbora ali komisije   s2 0Ecsveta se lahko zapre za javnost samo, e zaradi javnega interesa oz.    j2 _?csplonih koristi tako odloi svet oz. odbor ali komisija sveta.   2 c    2 _c   2 _icV primerih iz prvega odstavka tega lena se o sprejetih sklepih ali aktih obvesti javnost s poroilom,     %2 _csprejetim na seji   2 c  2 Wcsveta oz. delovnega telesa sveta oz. oblikovanim v skladu s sklepi sveta oz. delovenga     2 _ctelesa sveta.  2 c    2 -_c   2 >c5. len  2 >c    2 Oc   G2 `_(cSvet dela na rednih in izrednih sejah.  2 `@c    2 q_c   2 _ScRedne seje se sklicujejo praviloma enkrat meseno, vendar najmanj vsake tri mesece.       2 Wc    2 _c   2 c6. len  2 c    2 c   2 _cSvet pr 72 cedstavlja upan Obine Trzin.    2 8c    2 _c  ---  2 _c    2 _c  "SystemIQ--ccbbaafn fn<՜.+,0  hp  TRZIN%  OBINA TRZIN OBINA TRZIN NaslovTitle  !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^_`abcdefghijklmnopqrstuvwxyz{|}~      !"#$%&'()*+,-./0123456789:;<=>?@ABCDEFGHIJKLMNOPQRSTUVWXYZ[\]^`abcdefghijklmnoprstuvwxyz{|}~Root Entry FǑL1)1Table_"WordDocument4SummaryInformation(q|'DocumentSummaryInformation8CompObj|  F*Dokument programov Microsoft Word 972003 MSWordDocWord.Document.89q